Matilda je doživela in preživela obe svetovni vojni, še posebej pa ji je v spominu ostal čas druge svetovne vojne.
Čas prve svetovne vojne je Matilda preživela v rojstnih Kraščih in ni bilo čutiti posebne nevarnosti, veliko bolj ji je v spominu ostal čas druge svetovne vojne, ko je med drugim povila tudi hčerko Ireno. Kot pravi, so bili največji plenilci Rusi, ki so pokradli in odnesli vse, kar je bilo uporabno in užitno:
»Te pa samo fse lovijo pa ka ger bilou se pogejo se spigejo.«
Zaradi strahu pred njimi so si ljudje začeli iskati zatočišča, tako tudi Matilda z družino. Z otroki in taščo je najprej iskala zatočišče v Murski Soboti, vendar so jih zaradi zasedenosti poslali naprej in tako tudi v Polano. Od tam so šli naprej proti Gorici pri Puconcih, kjer jim je bila pri prvi hiši sreča le naklonjena. Kot pravi, so jih lepo sprejeli in jim dovolili ostati, dokler nevarnost ne mine. Pri tej hiši je potem tudi rodila hčerko Ireno. Mož in tast nista bila z njimi, saj so Madžari moža odpeljali, tast pa se ni hotel odtrgati od doma:
»Nemo šau nikan, ka bou bo.«
Ko je bilo že dovolj varno, so se vrnili domov, v prazno hišo. Namreč Rusi so hišo dobesedno oropali, saj so odnesli vse, kar je bilo možno, tudi sod z vinom iz kleti, prav tako so ubili in pojedli vsako kokoš:
»Lagev vina smo v pevnici njali, nej bilou več lagva pa nej vina pa nika, fse so uničili tej Rusi, sakšo küro bujli pa pogeli.«
Tastu niso storili ničesar in tudi mož se je vrnil živ in zdrav, vendar ga še dolgo zatem, kot pravi Matilda, odkar so se oni vrnili, ni bilo domov.
»Te pa samo fse lovijo pa ka ger bilou se pogejo se spigejo.«
Zaradi strahu pred njimi so si ljudje začeli iskati zatočišča, tako tudi Matilda z družino. Z otroki in taščo je najprej iskala zatočišče v Murski Soboti, vendar so jih zaradi zasedenosti poslali naprej in tako tudi v Polano. Od tam so šli naprej proti Gorici pri Puconcih, kjer jim je bila pri prvi hiši sreča le naklonjena. Kot pravi, so jih lepo sprejeli in jim dovolili ostati, dokler nevarnost ne mine. Pri tej hiši je potem tudi rodila hčerko Ireno. Mož in tast nista bila z njimi, saj so Madžari moža odpeljali, tast pa se ni hotel odtrgati od doma:
»Nemo šau nikan, ka bou bo.«
Ko je bilo že dovolj varno, so se vrnili domov, v prazno hišo. Namreč Rusi so hišo dobesedno oropali, saj so odnesli vse, kar je bilo možno, tudi sod z vinom iz kleti, prav tako so ubili in pojedli vsako kokoš:
»Lagev vina smo v pevnici njali, nej bilou več lagva pa nej vina pa nika, fse so uničili tej Rusi, sakšo küro bujli pa pogeli.«
Tastu niso storili ničesar in tudi mož se je vrnil živ in zdrav, vendar ga še dolgo zatem, kot pravi Matilda, odkar so se oni vrnili, ni bilo domov.
