Celjski muzej, ki je začel delovati v letu 1882, je svoji zbirki Schützove beloprstene keramike očitno pripisoval tolikšno mero dokumentarne vrednosti in atraktivnosti, da jo je z nekaj časovnimi izjemami vseskozi vključeval v svojo razstavno ponudbo.
Mavrični svet Schützove keramike, prispodoba v vsej nazornosti zaživi, ko se skozi ta oblikovno in barvno izjemno pestri svet sprehodimo. Oblikovno se je Schützova keramika oplajala ob različnih neohistoričnih slogih druge polovice 19. stoletja, razgibanost oblik pa dopolnjevala z različnimi barvnimi eksperimenti. Ena od glavnih značilnosti Schützove tovarne je bila, da na istem modelu nastopajo različne barvne glazure v različnih kombinacijah. Marsikdaj so barvne kombinacije osupljive in za oči današnjega opazovalca celo neusklajene, vedno pa gre za prave barvne eksplozije. Okrasna in uporabna keramika iz bele prsti je v drugi polovici 19. stoletja krasila sprejemnice in jedilnice meščanskih stanovanj ter našla odjemalce tudi med premožnejšimi posestniki na podeželju.
Je bil ta svet res tako veder, kot nam na prvi pogled sporočajo sijoči odtenki barvnih glazur?
Predstavitev na Kamri je razdeljena v več sklopov. V informativnem se obiskovalec seznani z osnovnimi podatki o Ludwigu Schützu, njegovi družini ter rasti in koncu njegovega podjetja. Iz različnih sekundarnih virov nam je uspelo napaberkovati nekaj drobcev. Naše največje razočaranje ostaja dejstvo, da kljub prizadevanju nismo uspeli najti tovarniške arhive, ki bi edina dala relevantne odgovore. Je bila res v celoti uničena v šestdesetih letih 20. stoletja? Še vedno upamo, da ne.
Sledijo sklopi izdelkov: Okrasne posode in vaze ter namizno in pivsko posodje, Desertni krožniki in pladnji in Okrasni krožniki. Zaključujemo s sklopom, ki smo ga poimenovali Ljudska keramika, pepelniki, črnilniki, doze, lonci … V njem smo skušali predstaviti vsebinsko pestrost Schützove proizvodnje, ki je tržišču ponujala skoraj vse – od gumbov in nočnih posod do okrasne plastike. Za preživetje je bilo pač potrebno potešiti zelo različne ravni človeških potreb.
Je bil ta svet res tako veder, kot nam na prvi pogled sporočajo sijoči odtenki barvnih glazur?
Predstavitev na Kamri je razdeljena v več sklopov. V informativnem se obiskovalec seznani z osnovnimi podatki o Ludwigu Schützu, njegovi družini ter rasti in koncu njegovega podjetja. Iz različnih sekundarnih virov nam je uspelo napaberkovati nekaj drobcev. Naše največje razočaranje ostaja dejstvo, da kljub prizadevanju nismo uspeli najti tovarniške arhive, ki bi edina dala relevantne odgovore. Je bila res v celoti uničena v šestdesetih letih 20. stoletja? Še vedno upamo, da ne.
Sledijo sklopi izdelkov: Okrasne posode in vaze ter namizno in pivsko posodje, Desertni krožniki in pladnji in Okrasni krožniki. Zaključujemo s sklopom, ki smo ga poimenovali Ljudska keramika, pepelniki, črnilniki, doze, lonci … V njem smo skušali predstaviti vsebinsko pestrost Schützove proizvodnje, ki je tržišču ponujala skoraj vse – od gumbov in nočnih posod do okrasne plastike. Za preživetje je bilo pač potrebno potešiti zelo različne ravni človeških potreb.
Vir: Mag. Rolanda Fugger Germadnik, Po sledovih blagovne znamke SchützCilli, Mavrični svet Schützove keramike, Pokrajinski muzej Celje, Celje2009.
