Le vroče se kuje in kali jeklo, le s telesno obremenitvijo se krepi organizem, zato je naša dolžnost, da ob rasti tovarne skrbimo tudi za pogoje in usmerjanje telesne kulture.(Gregor Klančnik)
Sočasno z začetki in izgradnjo gimnazije ter knjižnice se je takoj po osvoboditvi na planoti Ravne začelo razvijati športno-rekreacijsko središče Guštanja. Razvoj športne dejavnosti je bil v veliki meri pogojen s finančnimi sredstvi, ki jih je zagotavljala železarna za rekreacijo svojih zaposlenih delavcev. Že leta 1945 so uredili nogometno igrišče v bivšem parku grofa Thurna, prizadevni nogometaši, med njimi tudi delavci jeklarne Guštanj.
… že nastajajo objekti in naprave – Dom telesne kulture s telovadnicami, pokritim plavalnim bazenom, stadion z vsemi potrebnimi igrišči. Ustvarjajo se torej pogoji za vsakovrstno športno dejavnost. Usmerjanje mladine in odraslih bo naloga nas vseh, saj se bomo predvsem tako najuspešneje upirali pomehkuženju in najuspešneje podprli zdravstveno utrjevanje. Športni park pa ne bo edino področje, ki nam bo nadoknadilo, kar nam vsakdanje delo ne nudi …
(Gregor Klančnik)
Leta 1958 se je na južnem delu ravenske planote, ob gimnaziji, začela gradnja športnega centra. Kot prvi so zasadili lopate mladinci delovne brigade Janka Premrla – Vojka iz Ljubljane. Ravenski mladinci pa so tega leta sodelovali pri izgradnji Športnega parka Kodeljevo v Ljubljani. Kljub začetni vnemi se je izgradnja športnega parka precej zavlekla. Leta 1965 je bil Dom telesne kulture s pripadajočimi objekti vendarle zgrajen.
Dom ima smotrno vsebino prostorov in naprav: 25-metrski bazen, moderno opremljeno telovadnico, vrsto dodatnih prostorov. Tu bo prostor za plavalce, telovadce, igralce namiznega tenisa, rokoborce, atlete, igralce z žogo, možnost pa je tudi za vrsto drugih dejavnosti.
(Gregor Klančnik)
Leta 1967 je rokometno igrišče v Parku telesne kulture dobilo asfaltno prevleko, istega leta je zrasla tudi nova žičnica na Poseki.
… že nastajajo objekti in naprave – Dom telesne kulture s telovadnicami, pokritim plavalnim bazenom, stadion z vsemi potrebnimi igrišči. Ustvarjajo se torej pogoji za vsakovrstno športno dejavnost. Usmerjanje mladine in odraslih bo naloga nas vseh, saj se bomo predvsem tako najuspešneje upirali pomehkuženju in najuspešneje podprli zdravstveno utrjevanje. Športni park pa ne bo edino področje, ki nam bo nadoknadilo, kar nam vsakdanje delo ne nudi …
(Gregor Klančnik)
Leta 1958 se je na južnem delu ravenske planote, ob gimnaziji, začela gradnja športnega centra. Kot prvi so zasadili lopate mladinci delovne brigade Janka Premrla – Vojka iz Ljubljane. Ravenski mladinci pa so tega leta sodelovali pri izgradnji Športnega parka Kodeljevo v Ljubljani. Kljub začetni vnemi se je izgradnja športnega parka precej zavlekla. Leta 1965 je bil Dom telesne kulture s pripadajočimi objekti vendarle zgrajen.
Dom ima smotrno vsebino prostorov in naprav: 25-metrski bazen, moderno opremljeno telovadnico, vrsto dodatnih prostorov. Tu bo prostor za plavalce, telovadce, igralce namiznega tenisa, rokoborce, atlete, igralce z žogo, možnost pa je tudi za vrsto drugih dejavnosti.
(Gregor Klančnik)
Leta 1967 je rokometno igrišče v Parku telesne kulture dobilo asfaltno prevleko, istega leta je zrasla tudi nova žičnica na Poseki.
