Po vojni je v prostorih nekdanjega Sokolskega doma domovala Ljudska knjižnica.
Po vojni je bila knjižnica obnovljena in je pod imenom Ljudska knjižnica domovala v nadstropni sejni sobi nekdanjega Sokolskega doma oziroma v takratnem Fizkulturnem domu. Obnovo sta vodila Franc Kalan, ki je bil knjižničar že v sokolski knjižnici, ter Polde Polenec, knjižničar v predvojni katoliški prosvetni knjižnici. V začetku je knjižnica imela 700 knjig. Bila je opremljena z istimi knjižnimi omarami kot pred vojno. Odprta je bila ob nedeljah dopoldne. Knjižnica je ob raznih organizacijskih in prostorskih spremembah v Fizkulturnem domu v teh letih še dvakrat zamenjala prostor. Najprej je dobila lastno sobo v pritličju dvoriščne zgradbe, kjer je pred vojno delovala že sokolska knjižnica, potem pa se je spet preselila nazaj v nadstropje, v sobo s pogledom na dvorišče. Iz nje je bilo pozneje v steni s sosednjo sejno sobo vzidano večje okno, ki je služilo kot izposojevalni pult, sejna soba pa za čitalnico. Sredi leta 1950 se je knjižnica preselila v Kamrarjevo (Sušnikovo) hišo na drugo stran Mestnega trga.
