skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Karel Deschmann (Dragotin Dežman), ljubljanski župan med letoma 1871 in 1874

Dragotin Dežman (3. 1. 1821 – 11. 3. 1889) je izhajal iz zavedne slovenske družine in do leta 1861 veljal za strastnega narodnjaka. Objavljal in pisal je pesmi v slovenskem jeziku (Še Slovenija ni zgubljena, Proklete grablje).

Med 1861 in 1889 je bil poslanec deželnega zbora, ljubljanski mestni svetnik je bil med letoma 1861 in 1883, v državnem zboru na Dunaju pa poslanec med 1861 in 1867 ter med 1873 in 1879. Od leta 1852 vse do smrti je bil kustos Deželnega muzeja, l. 1871 pa je postal predsednik Ustavovernega društva.

V času Dežmanovega županovanja v Ljubljani so:

reorganizirali mestno zdravstvo po zgledu drugih večjih mest, vzpostavljen je bil mestni zdravstveni svet in sprejet zdravstveni statut;
– na šolskem področju so razširili obrtno šolo, združeno z višjo realko in se pričeli pogovarjati o vzpostavitvi šole na Barju;
sprejeta so bila pravila za mestne stražnike;
– izvedli čistko na uradniških mestih, saj so bili na primer vsi šolski nadzorniki na Kranjskem v tem času trdi Nemci, ki niso znali ali hoteli govoriti slovensko. 

Med mestnim svetom in deželnim zborom je obstajalo stalno trenje. Deželni zbor ni odobril zvišanja občinskih naklad, nemški večini je vsilil občinski statut, zavrnil odobritev milijonskega loterijskega posojila in omejil število ur na ljubljanskih štirirazrednicah, glavnih šolah. Deželno predsedstvo je uslišalo Deschmanna in uvedlo nemščino kot učni jezik v 3. in 4. razredu na mestni ljudski šoli.

S funkcije župana je odstopil 12. maja 1874, saj je spoznal, da je na čelu mestne občine lahko samo nekdo, ki vso svojo dejavnost posveča samo mestni občini.

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.