skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Praznične jedi

Prvo desetletje po vojni je bil čas splošnega pomanjkanja, zato je bila rojstnodnevna torta pri praznovanju znak naprednosti ter ugodnejšega ekonomskega položaja. »Mama ni bila zaposlena in je sama pekla, ampak torte nismo mel nikol. Za praznike je spekla potico, al je pa češnjev štrudelj nardila.« Za otroke je bilo posebno veselje, ko so bili povabljeni na praznovanje rojstnega dne k tistim otrokom, za katere so vedeli, da imajo torto. »Pr sosedovih so dali veliko na osebne praznike in so vse rojstne dneve praznoval. Zmerej je bla tud čokoladna torta… Men je blo največ to vredno, ker sem tud jst košček dobil

Torto so naročali ali pekli največkrat le za otroška praznovanja, saj se je po vojni razširilo praznovanje rojstnega dne predvsem med mlajšimi. »Mi tastari smo bolj umirjeno praznoval, tako kakšnega prijatelja si povabu, pa je blo. Otroc so se pa strašno veselil in temu veselju je blo treba ustrečt.« Le v nekaterih starih meščanskih družinah so v skladu s predstavo in pojmovanjem staršev, zlasti očeta, praznovali tudi osebne praznike. Najpomembnejšo vlogo pri tem je imel seveda oče, ki je kot »glava družine praznoval še posebej slovesno«. Za praznično prehrano bolj značilne sladice kot torta so bile pogače in peciva, ki so jih gospodinje same pripravljale doma. Najbolj pogosta je bila potica (predvsem orehova) ter »štrudelj« (z jabolki, češnjami ali drugim sezonskim sadjem).

Read more

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.