Družbena in politična prizadevanja dr. Andreja Gosarja so bila v letih 1918-1925 uperjena v dve smeri:
-za narodno avtonomijo Slovenije,
-za uveljavitev socialne politike, ki jo je sam imenoval krščansko-socialistično.
Andrej Gosar je bil leta 1920 izvoljen za poslanca v Ustavodajno skupščino Jugoslavije na listi SLS. V njej je bil do razpustitve decembra 1922. Za tem se je zaposlil pri Zadružni zvezi. Leta 1925 je bil znova izvoljen v parlament in bil v naslednjih dveh letih na mestu ministra za socialna vprašanja. Odločno je zagovarjal slovensko avtonomistično politiko in prav pod njegovim vodstvom je skupina mladih konec leta 1920 pogumno stopila na njeno pot. Narodnopolitični program je celovito in zaokroženo predstavil z vrsto člankov z naslovom Programatične misli, ki so izšle v Narodnem gospodarju, glasilu »Zadružne zveze« v Ljubljani. Leta 1921 so nepričakovano postali uradni predlog programa poslanske skupine SLS.
Poleg pestre publicistične dejavnosti, je bil tudi eden od urednikov Socialne misli.
Med leti 1918-1923 je bil med utemeljitelji gibanja, poimenovanega krščanski socializem. Pojem podrobneje osvetli v daljši razpravi Socializem in solidarizem, ki je izšla leta 1920 v Času. V njej je izrazil potrebo po posodobitvi krščanskega socialnega nauka.
Leta 1923 je izšlo Gosarjevo delo Za krščanski socializem, ki je pri katoliških kritikih zbudilo precej prahu, vendar ne zaradi »socializma«, temveč nekaterih trditev, ki so se jim zdele preveč »liberalne.«
Med SLS in njeno notranjo strujo, krščanskimi socialisti, je prišlo do številnih razhajanj in trenj, ki so po letu 1925 vodila do njihovega čedalje manjšega udejstvovanja. „Postojanka“ krščanskih socialistov je postala Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ), ki so jo vodili vedno bolj neodvisno od stranke, vendar pa se je Gosar začel v tem obdobju oddaljevati od krščansko-socialistične skupine pri JSZ, ker se je po njegovem mnenju oddaljila izvirni misli krščanskega socializma. Tudi v njegovih ekonomskih teorijah so se pokazali poudarki, ki so bili v prejšnjih spisih, predvsem Socialni ekonomiji, sicer že nakazani. Od prvotnih radikalnejših stališč je prehajal k »realnemu pojmovanju ekonomskega življenja«, kot je novo gledanje sam poimenoval.
