Pred drugim mostom na levi je nekdaj stala Draščkova hiša.
Ferdinand Drašček (roj. 1905), tržaški Slovenec, član organizacije TIGR in prvoborec NOB, je leta 1929 bežal pred fašizmom iz Trsta v Slovenijo. Leta 1949 se je preselil na Vrhniko in se zaposlil na Tomšičevi žagi. Bil je zelo spreten v zidarskih in gradbenih delih. Leta 1950 je imel v stari šoli razstavo svojih inovacij na tem področju.
Iz starega Tomšičevega kokošnjaka je v dveh mesecih izdelal zelo lično pritlično hišico skoraj kvadratnega tlorisa (5 x 6 m) v zelenkasti barvi. Hiša je imela vse potrebne bivalne prostore, spalnico, kuhinjo kot dnevni prostor, malo hodnika z angleškim straniščem in pralnico ter velika štiridelna okna, ki so se odpirala zgoraj na kip. V hiši je živel z ženo Pavlino, s hčerkama Cvetko in Zdravko ter sinom Vidom (roj. 1950). Pavlina, ki je bila tudi zaposlena na žagi, je v domači pisarni vodila kadrovske, računovodske in knjigovodske posle. Pri hiši so imeli telefon s številko 90-50.
Vid Drašček se spominja, da jih je nekega dne obiskala enajstletna deklica, Košutova Ančka, in jim ponudila mleko ter druge domače pridelke. Pri Košutovih so tudi pazili na Draščkove otroke. Draščkovi so se leta 1955 iz Gradišča preselili v novo hišo na Cesto gradenj. V njihovo hišo se je vselila družina Djordja in Terezije Nikolčič, zeliščarice, ter ostala do leta 1964. Oba sta bila zaposlena v Industriji usnja Vrhnika. Terezija se rada spominja prijaznega gospoda Mihaela Tomšiča, ki je njenima sinovoma nosil bonbone.
Ob Draščkovi hiši je stala večja stavba, verjetno last Industrije usnja Vrhnika, v kateri so hranili gasilsko opremo. Kasneje je bila v njej avtošola s pisarno in učilnico za tehnični pouk.
Za hišo se je razprostiral velik travnik, na katerem so bili večkrat v veselje vaških otrok postavljeni cirkuški vrtiljaki.
Iz starega Tomšičevega kokošnjaka je v dveh mesecih izdelal zelo lično pritlično hišico skoraj kvadratnega tlorisa (5 x 6 m) v zelenkasti barvi. Hiša je imela vse potrebne bivalne prostore, spalnico, kuhinjo kot dnevni prostor, malo hodnika z angleškim straniščem in pralnico ter velika štiridelna okna, ki so se odpirala zgoraj na kip. V hiši je živel z ženo Pavlino, s hčerkama Cvetko in Zdravko ter sinom Vidom (roj. 1950). Pavlina, ki je bila tudi zaposlena na žagi, je v domači pisarni vodila kadrovske, računovodske in knjigovodske posle. Pri hiši so imeli telefon s številko 90-50.
Vid Drašček se spominja, da jih je nekega dne obiskala enajstletna deklica, Košutova Ančka, in jim ponudila mleko ter druge domače pridelke. Pri Košutovih so tudi pazili na Draščkove otroke. Draščkovi so se leta 1955 iz Gradišča preselili v novo hišo na Cesto gradenj. V njihovo hišo se je vselila družina Djordja in Terezije Nikolčič, zeliščarice, ter ostala do leta 1964. Oba sta bila zaposlena v Industriji usnja Vrhnika. Terezija se rada spominja prijaznega gospoda Mihaela Tomšiča, ki je njenima sinovoma nosil bonbone.
Ob Draščkovi hiši je stala večja stavba, verjetno last Industrije usnja Vrhnika, v kateri so hranili gasilsko opremo. Kasneje je bila v njej avtošola s pisarno in učilnico za tehnični pouk.
Za hišo se je razprostiral velik travnik, na katerem so bili večkrat v veselje vaških otrok postavljeni cirkuški vrtiljaki.
