Dajnko, teolog in duhovnik, je pisal predvsem nabožna besedila, izdajal najrazličnejše molitvenike, cerkvene in nabožne pesmi in prevajal odlomke iz Svetega pisma.
Nabožna besedila je izdajal že pred uveljavitvijo dajnčice. Njegov repertoar osnovnega verskega tiska ni bil zgolj sredstvo za razširjanje dajnčice, ampak je z njim širil tudi ljudsko pobožnost. V njem je uporabil vzhodno obredno izrazje (avtohtone termine vzhodnoslovenskega porekla), v poznejših ponatisih pa je opaziti prepletanje osrednjeslovenskih in vzhodnih obrednih izrazov, saj se je zavedal potrebe po poenotenju terminologije za slovensko narodnostno ozemlje.
Dajnkova nabožna besedila so danes pomemben vir raziskovanja pokrajinskega obrednega jezika.