Murskosoboška bolnišnica iz leta 1893 po načrtih gradbenika Alajosa Wälderja iz Szombathelyja je bila edina bolnišnična zgradba v Prekmurju v 19. stoletju.
Ideja o gradnji bolnišnice v Murski Soboti se je pojavila v 50. letih 19. stoletja, kar se pripisuje takratnemu soboškemu županu Lajosu Vimbuskyju, ki je županoval v letih 1851-1860. Ta si je prizadeval, da bi tudi prebivalci Slovenske krajine (Prekmurja) dobili ustrezno zdravniško oskrbo, predvsem pa dostopnejšo. Do pričetka delovanja bolnišnice so namreč morali zdravniško pomoč iskati v bolnišnicah v Radkersburgu, Gradcu ali Szombathelyu. Tako vse do 15. novembra 1893, ko je bila bolnišnica kot enonadstropna stavba tudi dokončana in slovesno odprta. Ob otvoritvi je bolnišnica imela 4 bolniške sobe s 24 posteljami, za prvega predstojnika pa je bil imenovan dr. Zoltán Czipott. Status javne bolnišnice pa je bil odobren šele naslednje leto, avgusta 1894, s čimer so bile premagane tudi zadnje ovire za sprejem bolnikov in neovirano delo. Prvi varovanci v bolnišnici so bili občinski reveži, služinčad in Romi, medtem ko so se premožnejši sloji zdravili v glavnem na tujem. Po načrtih Wälderja je bila zgrajena tudi mrtvašnica kot pritlična zgradba s tlorisom v obliki križa in izstopajočima fasadnima deloma s trikotno zaključenima vhodoma v mrtvašnico.
Leta 1903 je bil na južni strani bolnišnice prizidan še kirurški oddelek, leta 1904 pa na severni strani še drugi prizidek, tako da je bilo skupno 9 bolniških sob z 62 posteljami. Nato je leta 1907 arhitekt László Takáts sprejel naročilo za razširitev bolnišničnega kompleksa. Po njegovih načrtih so tako na dvorišču leta 1910 zgradili stavbo za infekcijske bolnike in bolnike s trahomom pa tudi gospodarsko poslopje.
Med prvo svetovno vojno so se v tej bolnišnici zdravili tudi avstro-ogrski vojaki, pred koncem druge pa ranjeni vojaki Rdeče armade. O koncu druge svetovne vojne je bila bolnišnica v zelo slabem stanju, zato se je začelo dogovarjanje o graditvi bolnišnice na novi lokaciji, saj je bila po ocenah komisije tedanja lokacija bolnišnice neprimerna, prav tako ni omogočala dodatnega širjenja. Nova lokacija je bila določena v Rakičanu, kjer je bil leta 1953 zgrajen infekcijski oddelek, nekaj let kasneje pa še ostali oddelki, ki so skupaj oblikovali novo sodobno bolnišnico in ta še danes tam opravlja svojo zdravstveno dejavnost. Stara bolnišnična stavba in mrtvašnica pa sta bili popolnoma prezidani.
Literatura:
Hradil, Jože (ur.): Sto let bolnišnice v Murski Soboti (1893-1993): zbornik. Murska Sobota: Splošna bolnišnica Murska Sobota.
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
Leta 1903 je bil na južni strani bolnišnice prizidan še kirurški oddelek, leta 1904 pa na severni strani še drugi prizidek, tako da je bilo skupno 9 bolniških sob z 62 posteljami. Nato je leta 1907 arhitekt László Takáts sprejel naročilo za razširitev bolnišničnega kompleksa. Po njegovih načrtih so tako na dvorišču leta 1910 zgradili stavbo za infekcijske bolnike in bolnike s trahomom pa tudi gospodarsko poslopje.
Med prvo svetovno vojno so se v tej bolnišnici zdravili tudi avstro-ogrski vojaki, pred koncem druge pa ranjeni vojaki Rdeče armade. O koncu druge svetovne vojne je bila bolnišnica v zelo slabem stanju, zato se je začelo dogovarjanje o graditvi bolnišnice na novi lokaciji, saj je bila po ocenah komisije tedanja lokacija bolnišnice neprimerna, prav tako ni omogočala dodatnega širjenja. Nova lokacija je bila določena v Rakičanu, kjer je bil leta 1953 zgrajen infekcijski oddelek, nekaj let kasneje pa še ostali oddelki, ki so skupaj oblikovali novo sodobno bolnišnico in ta še danes tam opravlja svojo zdravstveno dejavnost. Stara bolnišnična stavba in mrtvašnica pa sta bili popolnoma prezidani.
Literatura:
Hradil, Jože (ur.): Sto let bolnišnice v Murski Soboti (1893-1993): zbornik. Murska Sobota: Splošna bolnišnica Murska Sobota.
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Mataj, Janez in Štraus, Saša. Murska Sobota nekoč in danes (2. razširjena izdaja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2013.
