Bolfgangovi angeli z glasbili

Angelsko ali nebeško liturgijo so v evropski likovni umetnosti predstavljali najprej angeli brez glasbil, nato so angelom dodali trakove z napisi cerkvenih hvalnic in knjige, šele v zadnji razvojni fazi so angeli dobili v roke note in glasbila. Na mirnskih freskah ‘angelski koncert’ ustreza predstavam cerkvenih očetov o ‘angelski’ ali ‘nebeški’ glasbi: angeli, ki z napisnimi trakovi, simboli Kristusovega pasijona in glasbili hvalijo Boga, so nosilci nebeške hvalnice in nebeške liturgije. Muzicirajočih angelov na mirnskih freskah je dvajset. Šestnajst jih ima v rokah glasbilo in petnajst od njih je različnih: dude, tromba marina, oprekelj, rebek, klavičembalo, zvončki, harfa, lutnja, dvojnice, pavke, portativ, kraguljčki, zavita trobenta, rog in buzina (trobenta). Do Bolfgangove upodobitve v slovenskem stenskem slikarstvu ne poznamo tako sklenjene in številčne zasedbe angelov s toliko različnimi glasbili. Freske so, kolikor so ohranjene, likovno jasne in pregledne, glasbila so natančno naslikana, prav tako njihova praktična uporaba.