“Poreden pavr v Korotane”
Narodno izročilo nam govori, da je pridno prebiral knjige, med njimi Kolomonov žegen in “Šibilje” ter slovenske protestantske tiske in sveto pismo.
Kotnik ga je označil kot bukovnika “višje vrste”. Tudi Drabósnjak je prepisoval druge tekste, a je obenem ustvarjal svoje in mnogo prevajal. To zahteva že več napora. Drabósnjak je tudi poživil tradicijo slovenskega ljudskega gledališča na Koroškem. Le tri njegova dela so natisnjena (Marijin pasijon, Svovenje obace in Parodije in satirične pesmi). Vse ostalo se je širilo po rokopisih.
Glavno in najvažnejše Drabósnjakovo odrsko delo je pasijonska igra o izgubljenem sinu.
O svojem delu je dejal:
“to pi?anje je mene ?vo ljubu
Sa to dela je? va? pro?im lepu
De kne saver?hte mi tu
Kader po moji Smerti me ne bo vezh
Pa tazhih Bukl nehzhier nebo pi?ov vezh.”
Kotnik ga je označil kot bukovnika “višje vrste”. Tudi Drabósnjak je prepisoval druge tekste, a je obenem ustvarjal svoje in mnogo prevajal. To zahteva že več napora. Drabósnjak je tudi poživil tradicijo slovenskega ljudskega gledališča na Koroškem. Le tri njegova dela so natisnjena (Marijin pasijon, Svovenje obace in Parodije in satirične pesmi). Vse ostalo se je širilo po rokopisih.
Glavno in najvažnejše Drabósnjakovo odrsko delo je pasijonska igra o izgubljenem sinu.
O svojem delu je dejal:
“to pi?anje je mene ?vo ljubu
Sa to dela je? va? pro?im lepu
De kne saver?hte mi tu
Kader po moji Smerti me ne bo vezh
Pa tazhih Bukl nehzhier nebo pi?ov vezh.”
