Pred kratkim sem odkril, da na srbskem pravoslavnem pokopališču v Trstu počiva slovenski kontraadmiral Metod Koch, prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Rodil se je leta 1874 v Kranju. 1. maja 1918 je v avstro-ogrski vojni mornarici postal fregatni kapitan (vir: Joža Glonar). Kot poveljnik rušilca SMS Velebit (že leta 1915 je poveljeval torpedni flotilji) je sodeloval v bitki pri Otrantskih vratih leta 1916, v kateri je avstro-ogrska eskadra delno prebila zaporo, ki so jo postavili Italijani in njihovi zavezniki, in hudo poškodovala njihovo ladevje. Šlo je v glavnem za lesene ribiške ladje oborožene s 6-funtnimi topovi in s pritrjenimi jeklenimi mrežami, ki naj bi preprečile plovbo podmornic (vir: Pavel Car – Slovenci junaki avstrijskih armad in njihova odlikovanja). Metod Koch je bil odlikovan z redom železne krone III. vrste in železnim križem. V podobni bitki, ki se je zgodila leta 1917, je bil linijski kapetan ter kasnejši kontraadmiral in madžarski regent Miklós Horty pl. Nagybánya (Kenderes, 1868 – Estoril, 1957) bil hudo ranjen; kasneje so ga odlikovali z viteškim križcem Marije Terezije. Že 30. oktobra 1918 je Koch sodeloval s komiteji, ki so jih ustanovili slovenski, hrvaški in srbski mornarji. Postal je mornariški poveljnik vojnega pristanišča v Pulju. Naslednji dan je kot predstavnik Narodnega sveta Države Slovencev, Hrvatov in Srbov podpisal listino, s katero je ravno kontraadmiral Horty, zadnji poveljnik avstro-ogrske flote, po ukazu cesarja Karla I. Habsburškega, izročil ladevje našemu Narodnemu svetu. Sledilo je krajše obdobje, v katerem se je Koch angažiral, da bi antantne sile izročile novonastali državi ladje, ki so jih Italijani zasegli. V Kraljevini SHS in v Jugoslaviji je obdržal čin, v letih 1919-1920 je bil načelnik oddelka za vojno mornarico v vojnem ministrstvu. Od leta 1921 do leta 1929 je dvakrat bil poveljnik obalnih poveljstev (1921-1925 komandant I. pomorske obalne komande, 1925-1929 komandant III. pomorske obalne komande – vir: Joža Glonar). Leta 1929 se je upokojil. Zadnja leta je živel v Trstu. Stanoval je na Akvedotu št. 13 (Drevored XX. septembra). Umrl je v Trstu 25. septembra 1952 zaradi pljučnice. Bil je že naslednji dan pokopan na pokopališču pri Sv. Ani, a 11. maja 1953 so ga prenesli na srbsko pokopališče, kjer danes počiva s soprogo Marijo Matijašević, ki je umrla leta 1977.
Grob kontraadmirala Metoda Kocha v Trstu
Photo
