skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Partizanski bolničar Jožef Cotič iz Štandreža pri Gorici

“Vojna knjižica” mojega deda Jožefa Cotiča (1922-1986). Bil je sin štandreška zidarskega mojstra Jožefa Cotiča (njegov rod je izhajal z Vrha – z bratom Ivanom je vodil gradbeno podjetje) in gospodinje Julije Okroglič s Trščakov (Kal nad Kanalom). Pred in med drugo svetovno vojno je bil kot delavec zaposlen v livarni Safog v Gorici. Vojaški rok pod italijansko okupacijo je služil v Parmi in Fanu. Med nemško okupacijo je bil – kot mnogo drugih sovaščanov – prisilno mobiliziran v nemško inženirsko organizacijo Todt. S politiko se ni nikoli ukvarjal, a kot narodno zaveden Slovenec – vzgojen v duhu tradicionalnih krščanskih vrednot, katerim je ostal zvest celo življenje – je takoj stopil v stik z Osvobodilno fronto slovenskega naroda in material Todt-a preusmerjal k partizanom. V Renčah je za vsako pošiljko materiala prejemal potrdilo partizanske komande. Od 9. maja 1945 do 18. junija 1945 je bil mobiliziran v motorizirani divizion artiljerijske brigade 31. slovenske divizije NOVJ kot borec-bolničar. Od 18. junija 1945 do 26. novembra 1945 je bil bolničar 2. baterije 1. brigadnega diviziona artiljerijske brigade 31. divizije 4. armade JA. Od 26. novembra 1945 do 5. januarja 1946 je – vedno kot bolničar – služboval v 4. bateriji 1. diviziona artiljerijske brigade 43. “istrske” divizije. Asistiral je partizanskemu zdravniku in povojnemu vojaškemu zdravniku ter radiologu dr. Gojmirju Klanjščku – Borutu.

Vsemu temu je potrebno dodati anekdoto, ki bi lahko imela tragične posledice. Zaradi “napačnih” informacij so nekateri “partijci” mojega deda obtožili sodelovanja z zgoraj omenjeno nemško organizacijo Todt. K sreči je on ves čas hranil v nogavici potrdila o svojem zgodnjem sodelovanju z Osvobodilno fronto in s tem si rešil življenje. Po vojni so mu novi slovenski oblastniki ponudili zaposlitev v vojski ali policiji. Ponudbo je takoj odklonil in se vrnil v rojstno vas, kjer je odprl okrepčevalnico, nato pa tudi zelo znano pekarno. 19. januarja 1946 mu je štab 4. armade izdal dokument z napisom: “Ima pravo prelaziti staru granicu kod Planine i Postojne”. Od maja 1945 je bil poročen z Doro Brankovič iz Jeremitišča pri Štandrežu, ki mu je 21. decembra 1945 rodila prvorojenko Vilmo, leta 1952 pa še sina Albina.

Photo

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.