Zgodovina

1. Smrčunova utrdba (cerkev)

Ko sem nekako pred štiridesetimi leti začel zahajati v te kraje, so bili še dobro vidni ostanki Smrčunove utrdbe. Pač nekaj kamenja in ostankov zidu. Danes ni od tega ostalo skoraj nič. Še najbolje so vidni obrambni jarki.
To področje so v polpretekli zgodovini že večkrat raziskovali razni strokovnjaki. Prvi je bil dr. Walter Schmid, ki je bil tukaj v letih 1924–1925. Lokacijo je poimenoval »Kogel im Raduschgraben«. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila tukaj ekipa Inštituta za arheologijo SAZU pod vodstvom arheologa Stanka Pahiča iz pokrajinskega muzeja Maribor. Nekaj kasneje je tukaj izkopaval Ivan Tušek, pa še kdo bi se našel. Najdeno je bilo nekaj lončevine, ost železne puščice, žeblje, okovje vrat, živalske kosti ter nekaj ožganega lesa. Najdbe so hranjene v raznih muzejih.
Glede starosti je obveljalo, da spada utrdba v obdobje 15. stoletja ter začetka 16. stoletja. Spadala naj bi v sistem protiturškega obrabnega sistema na Koroškem. Iz tega obdobja so najbolj poznane Šance nad Kotljami. Objekt je skoraj gotovo pogorel, kajti na kamenju se opažajo sledovi vročine. Temu pritrjujejo najdbe oglja in ožganine lesa.
Nekdanji selski župnik Jani Tušek je povedal, da naj bi tukaj stala cerkev sv. Lovrenca, vendar trditev ni raziskana. V raznih člankih sedaj velja trditev, da gre za utrdbo.
Nekoč sem pobral kamen ali dva iz tega nahajališča. Hranim jih v svoji zbirki. Res se vidi učinek vročine. Poleg tega imam tudi košček oglja. Pomislite, oglje staro 600 let.
Iz lidarskih posnetkov je razvidno, da mogoče sosednja zemljišča v Smrčunovi kotlini skrivajo še kaj, mogoče tudi kakšen večji objekt.
Skratka, kljub raziskavam zadeva ni natančno določena. Gre predvsem za domneve raznih arheologov, ki pa so si včasih tudi nasprotne. Predvsem manjka kakšna risba ali kaj podobnega. Škoda tudi, da na kraju ni kakšnega obeležja.
Najdišče je sicer uradno zaščiteno, vendar mu to ni pomagalo. Počasi so raznesli kamenje zidu, tako da se danes razen obrambnih jarkov, ne vidi skoraj ničesar več. V Registru nepremične kulturne dediščine ga najdemo pod evidenčno št. 7950, Raduše.
Domačinka Zala Popič je o tem in drugih utrdbah tod okoli napisala magistrsko nalogo iz arheologije. Dokaj podatkov sem črpal iz njenega dela. Iz njenega dela so tudi spodnje slike.

2. Gradišče nad Hrastnikom

To najdišče je še bolj skrivnostno kot utrdba, opisana malo prej. Gre za večji objekt na kopastem vrhu zemljišča kmetije Hrastnik. Materialnih dokazov je bore malo. Nekaj keramike, nekaj žebljev in kosti. Vsekakor je šlo za večji objekt. Sedaj so vidni pravzaprav samo obrambni jaški. Območje so raziskovali že vsi, v prejšnjem članku navedeni raziskovalci. Prvi med njimi, Walter Schmid, je kraj poimenoval »Ringwall Gradišče im Kirchenwalde von Altenmarkt«. Izkopal naj bi črepinje iz tako imenovanega latenskega obdobja, ki bi zadevo umestil celo v obdobje pred našim štetjem, v obdobje keltske kulture. Ker niso opazni ostanki kakšnih zidov, je šlo verjetno za leseno gradnjo, namenjeno kot pribežališče pred nevarnostjo. Najdeni naj bi bili tudi ostanki koče in zunanjega ognjišča.
Kakorkoli, domačini so to imenovali graščina ali grad. Dosti o tem ve domačin Ivan Kelc, ki se tega kraja spomni še, da je bil neporaščen ali redko poraščen svet. Danes je vegetacija prekrila skoraj vse področje. Do nedavnega je tam stal tudi zidan stolp. Tam naj bi bila nekoč tudi ječa. Po pričevanju naj bi šlo za grad Kastel. Od tega tudi ime kmetije Hrastel. Vedenje o tem se hitro izgublja, kajti domačini si teh podatkov pač niso zapisovali.
Jaz, ki nisem poznavalec, sem glede teh stvari zmeden. Po eni strani naj bi šlo za prazgodovinsko najdišče, po drugi strani pa za srednji vek. Je pa dejstvo, da so pogosto stare lokacije uporabljali v različnih časovnih obdobjih. Na vas je, da raziščete zadevo, če vas bo mikalo, seveda.
V tisto smer naj bi iz doline potekala tudi tako imenovana rimska cesta, vendar gre verjetno le za ljudsko izročilo. Zadeva ni dokazana.
Gradišče je v seznamu nepremičnin kulturne dediščine vpisano pod št. 7949 kot zaščiteno.

3. Sveto mesto

V teh krajih je še en skrivnosten kraj, imenovan Sveto mesto.
Gre za dva hribčka visoko v hribih, ob pešpoti iz Meket k lovskemu domu Podgorje. Lokacija: La. 46.4819 Lo. 15.03067
Med ljudmi velja izročilo, da naj bi nekoč tukaj stala cerkev, vendar ni nobenega dokaza za to. Tudi domačin Viktor Popič – Volovšek dvomi o tem. Tudi ta kraj so v preteklosti omenjeni raziskovalci že obiskali. Osmukova navaja, da naj bi šlo za umetni nasip in stolpe, raziskovalec Pahič pa trdi, da gre za povsem naravne tvorbe.
Nedavno sem bil tam. Nikjer nisem videl kakšnih umetnih zadev. Ampak jaz sem neuk amater in moje mnenje ne šteje.

4. Prdečeva utrdba

Na to utrdbo me je opozoril Janez Lenart – Klanški Janč.
O tem se ne ve praktično nič. Tudi jaz, ki sem kot otrok živel v neposredni bližini pri Tišlerju v Podgorju, nisem nič slišal o tem.
Gre za lokacijo nad zelo strmim pobočjem, na meji Raduš in Podgorja, nad kmetijo Stopar – Prdec. Lenart pravi, da je gotovo tam nekoč bila utrdba, vendar so gradbeni material s časom raznosili. Naj bi šlo za zidan objekt.
Zadevo sem si ogledal. Res so vidni ostanki obrambnih jarkov, saj zdi se mi tako. Zadeva je vidna tudi na lidarskih posnetkih. O tem so seznanjeni tudi v muzeju Slovenj Gradec, več pa tudi oni ne vedo. Domačini so glede tega zelo skrivnostni in pravijo, da o tem ne vedo nič. Vsekakor bo potrebno to še raziskati. Upamo le, da bo mlado generacijo uporabnikov pametnih telefonov še sploh zanimalo kaj takšnega.