Pelikanova fotografija je dragocen družinski spomin na mojo takrat osemletno mamo Magdo Kopše, poročeno Solina. Je tretja v prvi vrsti glede na položaj fotografa; pod levo roko drži košarico, roke pa ima sklenjene v molitvenem položaju. Pripovedovala mi je, da so v procesiji sodelovali predvsem otroci, ki so tisto leto prejeli prvo sveto obhajilo.
Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi oziroma telovo nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in se obhaja v četrtek drugi teden po prazniku binkošti; letos 4. junija.
Telovske procesije sodijo med najslovesnejše načine obeleževanja tega zapovedanega katoliškega verskega praznika. Z udeležbo v procesiji verniki tudi navzven izkazujejo svojo pripadnost Cerkvi. Posebno slovesnost procesijam dajejo rekviziti, kot so nebo, bandere, križ, slovesna liturgična oblačila, ministrantske obleke, okrašena monštranca ter slovesno oblečeni prvoobhajanci in birmanci, pa tudi zelenje in cvetje. Kot so zapisali v obrazložitvi na kulturnem ministrstvu, ki je telovske procesije na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in TIC-a Moravske Toplice letos spomladi vpisalo v register nesnovne kulturne dediščine, prav ti elementi prispevajo k njihovi posebni slovesnosti.
Tudi v župnijah celjskega območja je tradicija telovskih procesij še vedno živa. V stolni župniji v Celju je najbolj slovesno potekala v času škofa Lipovška, ki je k sodelovanju povabil širšo skupnost: telovska procesija je potekala od stolnice do Marijine cerkve, kjer je bila na trgu pred cerkvijo kratka evharistična pobožnost s slovesnim blagoslovom. Pri njej so sodelovali cerkveni pevski zbori celjskih župnij in različne druge skupine.
Na pričujoči fotografiji je v ozadju procesije viden takratni Hotel Pošta, ki ga je med letoma 1901 in 1948 upravljala znana celjska hotelska rodbina Rebeušek. Ob začetku druge svetovne vojne so nemški okupatorji hotel zasegli, povojne oblasti pa so ga leta 1948 nacionalizirale. Med člani rodbine je bil Celjanom najbolj poznan Ludvik Rebeušek (1921–2017), ki se je po izgubi družinskega hotela preusmeril v šolstvo, postal priznan celjski turistični delavec in pozneje častni meščan Celja.
Fotografijo prispeval: Franc Solina
Besedilo pripravil Srečko Maček
Foto: Josip Pelikan
