Medvojno obdobje od priključitve Prekmurja Kraljevini SHS in začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji je bilo pestro tudi na področju prekmurske publicistike. Nova država, oblast in politična ureditev so okrepili razvoj strankarstva in posledično tudi strankarskega časopisja. Eden izmed takih časopisov je bil tednik Murska krajina: Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko, katerega večinski izdajatelj je bil prekmurski industrialec in poslanec Josip Benko.
Tednik je z enkratno nekajmesečno prekinitvijo izhajal od 6. marca 1932 in do 6. aprila 1941. Tekom omenjene prekinitve med letoma 1938 in 1939 je Murska krajina dobila novo uredništvo in novega izdajatelja, in sicer tiskarja Izidorja Hahna.
Kot časopis, ki obravnava takratne aktualne politične, lokalno politične, gospodarske, kulturne in družbene razmere, je Murska krajina pomembno prispevala k razumevanju in poznavanju takratnih razmer.
Posebnost tednika pa je tudi njegova satirična priloga Kovran, ki jo je Murska krajina napovedala v eni številki prej, torej 7. številki V. letnika: »Velika pustna prireditev, bo v soboto, dne 22 t. m. ob 8 uri zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma. Obiskovalcem maškerade se pripravljajo velika presenečenja. Turška kavarne, dalmatinska gostilna, bar i. t. d. bodo nudili posetnikom vsega, kar si požele. Pomnožen jazz orkester in tudi druge godbe bodo skrbele za dobro voljo vseh, ki bodo prišli. Okrog polnoči bo izšel tiskan humorističen list 8 straneh »Kouvran« s številnimi ilustracijami /…/«
Kovran, kot je bilo napovedano, prvič izide na pustno nedeljo 23. 2. 1936 (letnik V., št. 8), drugič in tudi zadnjič pa s 6. številko VI. letnika Murske krajine 7. 2. 1937. Pri obeh številkah gre za izdaji Orkestra Sokolskega društva Murska Sobota, s tem da gre pri prvi številki za izdajo Jazz-orkestra Sokolskega društva. Prva številka je daljša, brez lastnega štetja in vsebuje 8 strani, druga ima lastno štetje (ima štetje: Leto II, št. 2), a ima dve strani manj. Avtorji besedil in karikatur oz. ilustracij niso znani, so pa pri prvi številki na šesti strani navedena samo njihova osebna imena brez priimkov, v drugi številki pa se avtorstva ne omenja.
Vsebinsko se Kovran dotika predvsem takrat aktualnih lokalnih tem, vidnejših prebivalcev Murske Sobote ter članov Sokolskega društva. Obe izdaji se začneta s predstavitvijo oz. nagovorom kovrana oz. krokarja. V prvi številki se s tretje osebnim opisom na humoren in ironičen način predstavi Kovrana: »Kovran je ptič. Spredaj ima glavo zadaj pa rep. Kadar se obrne v nasprotno smer, ima glavo zadaj, rep pa spredaj /…/«
Nato pa se začne s satiričnim in prefinjenim humorjem, podkrepljenim s številnimi karikaturami, dotikati aktualnih dogodkov in razmer. Z rimami in verzi opisuje nastajanje soboškega kopališča, v slogu športnega komentiranja napoveduje prihajajoče olimpijske igre v Berlinu, postavljanje žičnih ograj v murskosoboškem parku, s pesnitvijo opisuje pristanek stratosferskega balon v Ženavljah in nadaljuje s »Soboško abecedo«, kjer po abecedi priimkov izpostavlja vidnejše prebivalce Murske Sobote in okolice: »/…/ Faflik nosi nago glavo; Frim za plesne je korake; Flisar toči vino zdravo; Fridirch sili pod oblake /…/«. Poleg posmehovanja iz aktualnih družbenih dogodkov in razmer, prva številka ponudi še razne šale, humorne pesmi, vremensko »napoved«, lovske in kozmetične »nasvete«, duhovito rubriko malih oglasov in tudi zdravniško »posvetovalnico«, kjer »zdravnik« odgovarja na vprašanja pisem pacientov, kot npr.: »M.P. iz S. Zdravnik Vam je predpisal dvoje očal, ene za blizu, ene za daleč. Tožite se v pismu, da vsled res slabih oči težko ločite ena očala od drugih. – Svetujem vam, da greste ponovno k Vašemu zdravniku, da Vam zapiše še tretja, s katerimi boste ločili ene od drugih.« Zadnji dve strani prve številke pa sta namenjeni dejanskim oglasom, ki pa so domiselno in duhovito ubesedeni.
Približno leto kasneje izide druga in zadnja številka Kovrana, ki nadaljuje s podobnim slogom in vsebino. Tokrat se uvod namesto tretjeoseben predstavitve kovrana, začne z njegovim prvoosebnim nagovorom, kjer pojasni kaj vse se mu je pripetilo preteklo leto. Ob tem se dotakne žičnatih ograj v murskosoboškem parku, kolesarskih dirk, raznih društev in javnega zdravstva. Tako npr. ob poškodbi noge pove: »/…/ V bolnišnici so me obvezali, nato pa so mi rekli, da zaenkrat ne morem ostati tam ker ni prostora, a obenem so mi naročili, naj se takoj vrnem ko bo nova bolnišnica sezidana kar bo mogoče že jutri, najmanj pa koncem onega tedna. Tolažil sem jih, kolikor sem vedel in znal in jim zatrjeval, da radi ene strte noge ni treba z delom za novo bolnišnico tako hiteti /…/«
Tudi v drugi številki se izpostavljajo aktualne lokalne razmere in problematike, kot je npr. poseganje v murskosoboški park, olimpijske igre, itd.. Tudi Soboška abeceda se ponovi, a se tokrat ne dotika več v tolikšni meri njenih prebivalcev, ampak se osredotoča bolj na aktualne razmere (slabe ceste, elektrifikacije itd.). Šaljivih rubrik je napram prvi izdaji manj. Tako npr. ni zdravniške »posvetovalnice«, vremenske »napovedi« in šaljivih malih oglasov.
V primerjavi s prvo številko, ima druga več poudarka na prometu oz. prometni infrastrukturi. Dotika se tako pešcev na pločnikih kot železniškega prometa, gradnje oz. rušitve mostov, izgradnjo kanalov in promenade. Ironično se npr. obregne ob nepazljive kolesarje in smučarje na pločnikih, kjer poziva, da naj pešci s sabo nosijo zvonce »/…/ ter z zvonenjem ali hupanjem opozarjali kolesarje in smučarje na svojo nedovoljeno navzočnost na trotoarju in tako preprečili ponesrečanje teh »prometnikov«. /…/«
Za razliko od prve številke je druga vsebovala tudi dve nagradni igri. V eni so morali bralci uganiti, koliko zrn prosa je bilo v steklenem kozarcu, ki je stal v izložbenem oknu tiskarja Izidorja Hahna, druga pa je bila nagradna križanka oz. »križaljka«.
Podobno kot leto prej se tudi ta številka zaključi z duhovitimi in domiselnimi oglasi. Čeprav napoveduje tretjo številko, pa te več ni izšla. Njegovo poslanstvo je nadaljeval list nogometnega kluba Mura »Düplin«, ki je bil prav tako izhajal kot priloga Murske krajine, in sicer enkrat letno med leti 1939 in 1941.
Kovrana tako lahko štejemo med pionirje satirične publicistike v Prekmurju. Čeprav je izšel zgolj dvakrat, njegov prispevek ostaja pomemben del prekmurske publicistične in kulturne zgodovine. S svojo izvirnostjo, dovršenim in dodelanim slogom ter zrelim, pikrim humorjem je v takratnem času predstavljal redek primer tovrstnega ustvarjanja znotraj regije.
