Sprehod od konjiškega Starega trga proti vznožju Konjiške gore razkrije tudi Dvorec Trebnik. Dvorec se v virih prvič omenja že v začetku 14. stoletja, poseben pečat pa mu je dala plemiška rodbina 𝐖𝐢𝐧𝐝𝐢𝐬𝐜𝐡𝐠𝐫ä𝐭𝐳. Ti so ga od leta 1828 do konca druge svetovne vojne uporabljali kot svojo letno rezidenco, veliko pozornosti pa so namenjali urejanju vrtov.
Park je nekoč krasila prefinjena ureditev. Po pripovedovanju je dvorec obdajal park z eksotičnimi drevesi in grmovnicami ter skrbno oblikovanimi cvetličnimi gredicami ter bele poti, ki so povezovale posamezne kotičke. V parku sta bila dva 𝐫𝐢𝐛𝐧𝐢𝐤𝐚, od katerih je eden ohranjen še danes, na mestu drugega pa so v 70. letih uredili eno izmed današnjih 𝐭𝐞𝐧𝐢š𝐤𝐢𝐡 𝐢𝐠𝐫𝐢šč. Zanimivost: tudi Windischgrätzi so radi igrali tenis. Ob zahodnem delu posesti je bila 𝐯𝐫𝐭𝐧𝐚𝐫𝐢𝐣𝐚 𝐳 𝐫𝐚𝐬𝐭𝐥𝐢𝐧𝐣𝐚𝐤𝐨𝐦, kjer so gojili cvetje in zelenjavo, v parku pa je stala tudi majhna kmečka hišica s slamnato streho, namenjena Windischgrätzovim otrokom za igro.
Življenje na posestvu ni bilo dolgočasno. V parku sta bili dve igrišči (za otroke in odrasle), v eni izmed stavb kegljišče, nad parkom na pobočju Konjiške gore pa jahalne steze in sprehajalne poti. Prav te poti so še danes ohranjene in vabijo obiskovalce k raziskovanju. Zgornji del parka je skoraj v celoti ohranjen in očara z raznolikostjo drevesnih vrst, od avtohtonih do eksotičnih.
Čeprav sta druga svetovna vojna in nov družbeni red park močno preoblikovala, prostor ni izgubil svojega pomena. V drugi polovici 20. stoletja sta tukaj nastala mestni park in Športno rekreacijski center Park, ki ponujata številne možnosti za sprostitev in gibanje.
Vir: A. Boldin, Graščina Trebnik – Bivalna kultura knezov Windischgrätz v: Zbornik Konjice z okolico II. knjiga (2000); Dr. A. Stegenšek, Konjiška dekanija (ponatis 2010)