Ali ste že opazili zanimiv znak na eni izmed hiš v Starem trgu?
Ta simbol razkriva zgodbo o obrti, ki je stoletja zaznamovala Slovenske Konjice.
Sprehod po Starem trgu razkriva marsikatero zanimivo zgodbo. Na fasadi ene izmed trških hiš lahko opazite kopijo cehovskega znaka usnjarjev in letnico, ki se začne z »17 …«. Nad portalom stavbe pa se nahajajo manjši cehovski znak, letnica 1867 ter črki M in B, ki označujeta tedanjega lastnika hiše, Martina Baumanna.
Baumannovi so bili ena pomembnejših usnjarskih družin v tedanjih Konjicah. Po smrti zadnjega člana rodbine je leta 1930 njihovo posest na zahodni strani trga kupil usnjar Alfred Lavrič, ki je imel na vzhodni strani trga že vzpostavljen močan usnjarski obrat.
Konjiški usnjarji so svoje delavnice postavljali v bližini reke Dravinje, saj so za svoje delo potrebovali veliko vode. Oskrba ni potekala neposredno iz reke, temveč iz umetne struge, imenovane Mlinščica, ki je tekla skozi Stari trg. Ta je napajala mline, žage in usnjarske delavnice ter bila pomemben del vsakdanjega življenja v trgu.
Tradicija usnjarstva v Konjicah je dokumentirana že ob koncu 16. stoletja, ohranjen cehovski znak na trški arhitekturi pa predstavlja pravo redkost v slovenskem prostoru.
In kaj prikazuje cehovski znak?
Čeber in dve strgali – orodji, ki sta bili nepogrešljiv del postopka izdelave usnja.
Ob naslednjem sprehodu po Starem trgu poglejte nekoliko višje. Cehovski znak usnjarjev še danes spominja na čas, ko je usnjarstvo pomembno oblikovalo življenje v Konjicah.
Vir: V. Zdovc, Tovarna usnja v Konjicah, v: Zbornik Konjice z okolico II. knjiga (2000); B. Batagelj, Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov, Šoštanj, 26. september 2011; vodenje KONjiško USnje.