V 19. stoletju se je slovensko tiskarstvo in knjigotrštvo hitro razvijalo. Pomembne ljubljanske tiskarne so bile Blaznikova tiskarna (Jožef Blaznik, nadaljeval Mayrjevo tiskarsko tradicijo), Narodna tiskarna (ust. 1872) in Katoliška tiskarna (1883).
Leta 1852 je bila na pobudo A. M. Slomška v Celovcu ustanovljena založba Društvo svetega Mohorja. Leta 1860 se je preimenovala v Družbo sv. Mohorja, 1954 pa v Mohorjevo družbo. Založba deluje še danes in je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila z namenom, da bi izdajala knjige za podeželsko prebivalstvo, predvsem dela z religiozno, vzgojno in leposlovno vsebino.
Leta 1864 je bila ustanovljena Matica slovenska, še danes delujoča založba, ki jo poznamo pod imenom Slovenska matica. Izdaja predvsem dela, povezana z razvojem slovenskega naroda in ohranjanjem narodne identitete.
Med letoma 1867 in 1896 je slovenska in prevedena dramska dela izdajalo Dramatično društvo iz Ljubljane.
V Novem mestu je leta 1877 ustanovil založbo in tiskarno Janez Krajec. Njegov največji založniški podvig je bila izdaja ponatisa Valvasorjeve Die Ehre des Herzogthums Crain, za katero je dobil tudi diplomo na Svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Leta 1901 je njegovo tiskarno prevzelo Katoliško tiskovno društvo.
Prvi moderni slovenski založnik je bil Lavoslav Schwentner z Vranskega. Knjigotrško znanje je nabiral na Dunaju, v Pragi in v Nemčiji. Najprej je imel knjigarno v Brežicah (1888–1897), leta 1898 pa je odprl založbo in knjigarno v Ljubljani.
Pomemben ljubljanski založnik na prelomu stoletja je bil Otmar Bamberg, ki je leta 1869 od očeta prevzel vodenje tiskarne Ig. Pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Pod njegovim vodstvom je tiskarna postala eno najsodobnejših tiskarskih podjetij. Najprej je izdajal predvsem nemške knjige, kasneje pa številne učbenike v slovenskem jeziku in leposlovje. Leta 1899 je pri Bambergu izšla Cankarjeva Erotika.
Konec prve svetovne vojne ter ustanovitev Univerze v Ljubljani leta 1919 sta pomenila nov zagon in do pričetka druge vojne je bilo ustanovljenih mnogo novih založb. Slovensko založništvo se je v tem obdobju povzpelo na raven tedanjega evropskega založništva.
