Glavarstvo in knjižnica sta povezana od leta 1982.
Sprva je bil knjižnični dejavnosti dodeljen le del stoletnih soban, postopoma ji je pripadla cela hiša. Tako knjižnica že skoraj pol stoletja ustvarja odmevne zgodbe, širi bralno kulturo, povezuje ustanove in posameznike, vzgaja in kulturno oblikuje cele generacije bralcev in obiskovalcev.
Lokalna skupnost, nekdanja skupna velika občina Litija, je poskrbela, da je bil objekt v desetih letih (od 1992 do 2002) temeljito obnovljen ter kraju in ljudem v ponos. A knjižnična dejavnost se je s spodbudami in podporo z vso vnemo razvijala in glavarstvo dokončno prerasla.
Zelo zanimivo in celo paradoksalno je, da so knjižnici so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – v dobi samoprispevkov, torej – dvakrat obljubili nove namenske prostore (zapisano v programu III. Občinskega samoprispevka), a se zgodba o srečnem koncu ni zapisala. Na sedanji lokaciji naj bi knjižnica počakala na dokončno rešitev prostorske problematike, je v letu 1982 ob vselitvi v prostore povedala takratna vodja, Joža Ocepek. Vendar je ostalo glavarstvo zadnja postaja litijske osrednje knjižnice.
Predstavniki ustanoviteljev od 2010 dalje prebirajo in poslušajo opozorila in prošnje, da je razvijajoči se družbi potrebno omogočiti sodobno zgradbo brez arhitektonskih ovir, s primerno opremo, ustreznim nakupom gradiva in predvsem z dovolj prostora, da bi vanjo lahko vstopali vsi, ki si želijo z branjem širiti obzorja, se izobraževati, družiti ter informirati in graditi sodobno ter povezano družbo.
Zidovi glavarstva so močni in debeli. Hranili so skrivnosti, dajali zavetje mnogim ustanovam in vsebinam. Knjižnica je stavbo mehčala, ji dajala toplino in svetlobo. S svojo vsebino in mnogimi dejavnostmi pa jo je tudi napolnila do zadnjega prostega kotička. Knjižnica Litija stoji pred razpotjem: ostati na mestu, oklenjena v glavarstvu, ali pa stopiti naproti svojim uporabnikom, v prihodnost, v novo knjižnico.
Čas je, pravi tudi glavarstvo, da se zapiše nova zgodba.
Andreja Štuhec, direktorica Knjižnice Litija
Uporabljeni viri in literatura
- Domoznanska zbirka Knjižnice Litija
- Arhiv lokalnih glasil (Predilec, Glasilo občanov Občine Litija)
- Domoznanska zbirka Knjižnice Litija
- Arhiv Republike Slovenije SI AS 132 Okrajno glavarstvo Litija
- Zemljiška knjiga v Litiji
- Konjar, Joža. Sto let knjižničarstva v Litiji. Matična knjižnica, 1985.
- Moja knjižnica – zbornik ob 40-letnici matičnosti. Knjižnica Litija, 2007.
- Pivk, Olga. Okrajna glavarstva na Kranjskem. Arhivsko društvo Slovenije, 2016, št. 2.
- Žontar, Jože. Obnovitev okrajnih glavarstev na Kranjskem. Zgodovinski časopis, 2001.
- Preinfalk, Miha. Auerspergi: po sledeh mogočnega tura. ZRC SAZU Ljubljana, 2005.
- Globočnik, Damir. Zgodovinski časopis, 2018, št. 1-2.
- Kronika 59. Ljubljana, 2011, št. 3.
Internetni viri
- Dlib – Digitalna knjižnica
- Okrajno glavarstvo Radovljica (pred 1814)
Zbiranje in urejanje gradiva: Sonja Perme
Digitalizacija zgodbe: Sonja Perme
Pregled besedila: Andreja Štuhec, direktorica Knjižnice Litija
