Med službovanjem pri grofu von Wimpffnu, ki je bil leta 1866 poveljnik parnika na kolesa Stadium, se je Anton Perko 20. julija 1866 znašel na krovu omenjene ladje in sredi največjega spopada na Jadranu, pomorske bitke pri Visu. Viška bitka se je zgodila v vojni med Avstrijo in Prusijo, kateri se je pridružila Italija, ki je v tem spopadu imela močnejše orožje, veliko več lesenih in oklepnih ladij, posledično pa tudi številnejšo posadko. Kljub nasprotnikovi premoči je za avstrijsko stran dobil bitko leta 1827 v Mariboru rojeni kontraadmiral Wilhelm von Tegetthoff (1827–1871), ki še danes velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja in je znan po inovativni bojni taktiki in odličnem vodenju.
V viški bitki so bili na Tegetthoffovih ladjah tudi Slovenci in med njimi je bil v vlogi uradnega avstrijskega slikarja Anton Perko. Na parniku Stadium, ki je tako kot ladja Elisabeth za avstrijsko eskadro opravljal izvidniške naloge, je imel neposreden vpogled v prizore boja, ki jih je sproti skiciral. Pozneje je te upodobitve dodelal v kombinirani tehniki svinčnika, tempere, akvarela in pastela ter ustvaril uprizoritve bitke, ki so bile objavljene v dveh izdajah, dveh albumih z naslovom Lissa-Album 1866. Prva izdaja je nastala na podlagi fotografij Perkovih originalnih risb, ki jih je izdelal Gustav Jägermayer. Izšla je kmalu po bitki leta 1866 v založbi Petra Kaeserja na Dunaju in je vsebovala dvanajst prizorov viške bitke. V Sloveniji je trenutno znan en izvod, ki je v Zasebni domoznanski zbirki Primoža Premzla, v Mariboru. Čez nekaj let, okoli 1870., pa je prav tako na Dunaju izšla še druga izdaja z istim naslovom, le da je tokrat album vseboval trinajst fotografij Perkovih predlog, ki jih je še enkrat naslikal in jih je tokrat fotografiral Oskar Kramer, album pa je bil izdan pri založbi Verlag der Hofkunsthandlung. Prizori so opremljeni s podnapisi in so oštevilčeni. Podobno kot prva izdaja je tudi en izvod te v Mariboru, v Univerzitetni knjižnici Maribor. Izvirne Perkove risbe hrani Muzej vojaške zgodovine na Dunaju.
S tem ko je Perko naslikal posamezne prizore v monokromnih črnih, sivih in belih tonih, jih je že pripravil kot predloge za fotografiranje, ki je sledilo. Ko primerjamo oba albuma, so opazne nekatere podobnosti, pa tudi razlike. Obema različicama je skupna odsotnost človeške drame, ki se je odvijala pred slikarjevimi očmi; namesto tega prevlada ilustrativno poročanje o dogodkih, v katerih so udeleženci zgolj figure brez osebnosti, razvrščene v skupine na ladijskih palubah, kar je tipično za Perkovo slikarstvo. Seriji se med seboj razlikujeta kompozicijsko in po pejsažih v ozadju. Pri drugi namreč opazimo, da v ozadju ni nobene kulise, ki jo v prvi izdaji, na prizoru, kjer flota v viški luki pozdravlja napredovanje Tegetthoffa, izrisujeta relief terena in obris mesta Vis. Podobno je pri drugih prizorih, kjer je Perko obdržal prvotno nizko očišče; med gledalcem in linijo temnih ladij je ustvaril distanco s pasom morja. Pri prvi izdaji se je posvetil tudi nekaterim vremenskim pojavom, kot so gosti oblaki in sončni žarki, ki prodirajo skoznje, pa gladini morja, ki je enkrat popolnoma mirna, drugič razburkana. Album je bil namenjen poveličanju dobljene bitke in Perko je nalogo odlično opravil, saj se je osredotočil predvsem na posamezne spopade, ki so prinesli zmago. Tako je presunljivi trenutek potopa italijanske oklepne ladje Re d’Italia postavljen v prvi plan, kjer vidimo, kako mogočni ladijski trup požirajo morski valovi, medtem ko se krma in jambori s plapolajočimi zastavami še nemočno upirajo. V zrak se dviga dim, na morski gladini vidimo na levi strani krogle, ki švigajo v morje in povzročajo škropljenje vode v zrak, v sredini pa valovi požirajo majhne brezosebne človeške figure, katerih stisko razberemo samo na podlagi dvignjenih rok nekaterih utapljajočih. Od vseh je prav ta najbolj ekspresivna in povedna upodobitev potapljajoče se ladje.
S tem ko se Perko osredotoča predvsem na posamezne odločujoče spopade, opozarja na izurjenost, pogum in na sposobnost poveljevanja in taktiziranja kontraadmirala Wilhelma von Tegetthoffa, ki je priboril zmago avstrijski mornarici.
