Že Iliri in Kelti so na področju Zagradca in Fužine ter okolice kopali železovo rudo, že 1000 let pr. n. št. so od tukaj vozili železo v današnjo Italijo. Rudo za železarno v Fužini so kopali skozi stoletja vse od Grosuplja, preko Višnje Gore do Šentvida pri Stični in naprej do Mirne in Mokronoga, v Suhi krajini pa do Žužemberka in naprej.
Železarna v Fužini je bila zelo pomemben železarski obrat na Dolenjskem (precej časa tudi edini železarski obrat na tem področju Slovenije). Začetek njenega delovanja sega v pozni srednji vek, od sredine 16. stoletja naprej. 1844. leta so tu postavili še livarno in plavž, a so ju zaradi slabih prometnih povezav zaprli že leta 1853. Delovala je do zaprtja v letu 1882.
V novem veku je s pomočjo izdelovanja žebljev prodrla tudi na tuja tržišča. Ob toku reke Krke so delovale številne kovačnice, v velikem obsegu so izdelovali žeblje. Težave za železarno so se začele od 18. stoletja dalje, ko je delno primanjkovalo oglja, kakovost železove rude je upadala, slabo je na železarno delovala tudi prometna izolacija. Vse to in še kaj je povzročilo nekonkurenčnost železarne in je vodilo v propad.
Kraj Fužina je nastala zaradi njegove železarne: delavci z družinami so postavili hiše okrog železarskih objektov. Na mestu železarne so leta 1919 začeli graditi hidroelektrarno, ki obratuje še danes.
Viri:
Simon Vidic: Železarna v Fužini ob Krki v novem veku, magistro delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2023.
Dobrodošli v Zagradcu, Turistično društvo Zagradec, 2013.
