Dolenjska je konec 1. stoletja pr. Kr. prišla pod okrilje Rimljanov: najprej je bila vključena v provinco Ilirik, potem pa v Zgornjo Panonijo. Rimska cesta je potekala čez današnjo Krajevno skupnost Zagradec: šla je od Ivančne Gorice, čez Kitni Vrh vse do Soteske.
V Marinči vasi je videti tipično staro dolenjsko gradnjo: zelo dobro ohranjeno, s slamo krito, kaščo. Naprej po cesti pridemo v vasici Malo Globoko in Veliko Globoko, od koder je izhodišče za vzpon na Bovljek (695 m n. v.).
Približno dva kilometra iz Zagradca stoji naselje Kitni Vrh, ki je eno najstarejših v Krajevni skupnosti Zagradec. Prvič je bilo omenjeno leta 1167. V času obratovanja fužine so tukaj kopali železovo rudo, kasneje pa tudi rjavi premog. V vasi je prav posebna ulica, na kateri so hiše okrašene s freskami z verskimi podobami, ki jih je okoli leta 1900 naslikal slikar Jug.
V vasi Grintovec se nahaja kraški izvir Globočec, mimo vasi Kuželjevec pa poteka lokalna pešpot, Aljaževa pot. V Dečji vasi je Bokrova jama, ki naj bi segala vse do Kamnega vrha.
V Valični vasi je bila rimska postojanka, saj je skozi vas peljala pot od Ogleja do Siska. V vasi stojita dve posebni lipi, ena je stara 300, druga pa kar 800 let. Ob slednji stojita kapela in kužno znamenje. Vas premore tudi turistično društvo Publius Maximius, ki organizira prireditev Večer na vasi. V okolici vasi je Gradišče, kjer so arheološko najdišče iz železne dobre, kapela sv. Jožefa na Vališki gori iz leta 1866 ter cerkev sv. Martina, ki ima romansko osnovo s kasnejšo gotsko in baročno predelavo. Najbolj je posebna po tem, da v njej hranijo rimski žrtvenik, ki ga je dal leta 240 po Kr. postaviti rimski vojak Publius Maximius.
Viri:
Dobrodošli v Zagradcu, Turistično društvo Zagradec, 2013.
Jože Plut: Cerkev sv. Martina na Valični vasi, Župnijski urad Zagradec, 2002.
Valična vas (zgibanka), Društvo Publius Maximius, Valična vas.