Plenčičeva razmišljanja in ugotovitve v njegovem času niso bile sprejete, omenjali so ga redko. Leta 1855 o njem piše Carlo Morelli di Schönfeldd v svojem delu Istoria della Contea di Gorizia. Kmalu zatem se zapis o njem pojavi v avstrijskem biografskem leksikonu (1870).
V slovenskem jeziku ga prvi omenja Fridolin Kavčič (1860– 1922), vojaški tehnik in pisec. V Ljubljanskem zvonu (1895, 1896) in Izvestju Muzejskega društva za Kranjsko (1899) je objavil 133 življenjepisov z naslovom Znameniti Slovenci, v katerih je predstavil zaslužne, a manj znane Slovence. V LZ je leta 1895 pod zaporedno številko 40 predstavil Dr. Marka pl. Plenčiča, pod številko 41 njegovega sina Dr. Jožefa pl. Plenčiča.
Od začetka 20. stoletja se Plenčičevo ime vse pogosteje pojavlja, tako doma kot po svetu, njegov nauk pa je s tem počasi pridobival mesto, ki mu v zgodovini medicine pripada.
_________________
♦ Istoria della Contea di Gorizia Carla Morellija di Schönfelda je digitalizirana in prosto dostopna na portalu Digitalna knjižnica Slovenije, dLib, na tej povezavi. Plenčič je predstavljen v tretji knjigi na strani 323.
♦ Ljubljanski zvon je digitaliziran in prosto dostopen na portalu Digitalna knjižnica Slovenije, dLib, na tej povezavi.
Ljubljanski zvon, 1895, št. 8: Dr. Marko pl. Plenčič na str. 485-486, Dr. Jožef pl. Plenčič na str. 486-487.
