Ob vstopu v šolo so se učenci imenovali cicibani. Najpomembnejši trenutek zanje je bil sprejetje med pionirje na posebni slovesnosti pred 29. novembrom, dnevom republike. Po pionirski zaobljubi je sledila pogostitev. Za ta dogodek so bili učenci slovesno oblečeni – fantje so bili v temno modrih hlačah in belih srajcah, dekleta pa v temno modrih krilih, belih bluzah in belih nogavicah. Vsak pionir je prejel modro čepico, rdečo rutico in pionirsko kapo z rdečo zvezdo. Dobil je tudi izkaznico. Pred zaključkom polletja 11. januarja 1948 so bili učenci prvih razredov prvič sprejeti v Pionirsko organizacijo, ki so jo poimenovali po Franju Malgaju, padlem za osvoboditev Koroške, pozneje je bil sprejem pred dnevom republike.
Po osvoboditvi je Pionirska organizacija postala množična organizacija osnovnošolcev. V njej je imel glavno besedo učitelj, delo je bilo »šablonizirano«, utesnjevalo je pionirje v šolski okvir, in ni dalo pozitivnih rezultatov. Za pionirje posebno svečan dan je bil ob sprejemu v Pionirsko organizacijo, za »pionirski dan« 4. junija je bila parada. Na ta dan so se vsi pionirji z Leš, Holmca in iz Šentanela združili na Prevaljah in v povorki z godbo na pihala korakali skozi Prevalje do odra pred šolo, kjer so imeli govore zastopniki Okrajnega pionirskega štaba, zastopnica AFŽ in ravnatelj ob kulturnem programu, ki so ga pripravili pionirji.
»Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil. S svojim znanjem in pridnostjo želim zdaj in ko odrastem koristiti naši socialistični domovini in vsem delovnim ljudem.«
