Sašo Kumpa so kot scenografa prevzele tudi lutke, v likovnem, tehničnem, scenskem in organizacijskem smislu. Lutkovno dejavnost je vzpostavljal v leta 1965 ustanovljenem Centru za estetsko vzgojo pod okriljem Pionirske knjižnice v Kranju, kjer so pod vodstvom Milana Batiste udejanjali izjemno zamisel o razvejanem, vsestranskem vzgojno-izobraževalnem centru za celoten spekter kulturno-umetniških dejavnosti.
Lutkovno sekcijo je v 60. letih uvedel tudi v kranjskem gledališču, jo vodil in jo leta 1972 formaliziral v Lutkovno gledališče Kranj. S skupino lutkarskih zanesenjakov v sestavi Cveto Sever, Tine in Edka Oman, Vladimir in Duša Roos ter Bojan Kramžar so uspešno nastopali na domačem odru in gostovali po Sloveniji. Tedanji kritiki so jih hvalili kot zanimivo kombinacijo lutkovne animacije, žive igre in inventivne rabe rekvizitov. Lutkarstvo je postala njegova glavna preokupacija: “Ko enkrat lutkarija zleze pod kožo, si izgubljen, ne moreš več iz tega in konec«, je izjavil na podelitvi Ostrovrharjevega kipca leta 1990.
