V Ilirski Bistrici se za občinsko stavbo na jugozahodnem robu mesta razprostira mestni botanični park.
Botanični park je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (leta 1962) zasnoval gozdarski tehnik, krajinski arhitekt Viljem Kindler. Idejo za park je dobil ob obisku vrtnarskih razstav v Hamburgu in na Dunaju. Kindler je leta 1967 v Ilirski Bistrici ustanovil Hortikulturno društvo Vrtnica, katero je opravilo pionirsko delo pri postavitvi samega parka in sodelovalo pri ozelenitvi in lepši urejenosti samega mesta Ilirska Bistrica. Po Kindlerjevi zaslugi je mesto ohranilo več kot 12 ha parkov in zelenic.
Štiri hektarje obsegajoči park je sprva nosil ime po narodni herojki Nadi Žagar. Takšno ime še danes nosi vzhodni, »športni« del parka, medtem ko je drugi del parka Občina Ilirska Bistrica na pobudo Turističnega društva Ilirska Bistrica leta 2000 preimenovala v Kindlerjev botanični park.
Park je nastal na površini nekdanjega mestnega smetišča, na zanemarjenem in pustem močvirskem zemljišču. Površino namenjeno parku so najprej zavarovali z ograjo, posadili so živo mejo in po njej speljali sprehajalne poti in steze. V parku se je nahajala smrdljiva mlakuža, iz katere je nastal umetni ribnik z lesenimi mostički, kateri so zaščitni znak parka. V ribnik so spustili krape in zlate ribice, ter vanj zasadili bele in rdeče lokvanje. Na robu ribnika, na majhnem otočku, so postavi skalnjak, iz katerega se v obliki malih slapov v ribnik izliva čista voda. Iz ribnika je speljan vijugast potoček, ki se na koncu parka izliva v potok Bistrica.
V izjemno pester botanični park je Kindler posadil 110 različnih rastlinskih vrst, 45 iglavcev in 65 listavcev. Večina okrasnih rastlin je bila prinesena iz Arboretuma Volčji potok. V park so zasadili mnogo rastlinja, tudi eksote, za katere so mnogi strokovnjaki dvomili, da se bodo ohranili v bistriškem podnebju. Vendar so se vse zasajene rastline dobro prilagodile, kar dokazuje, da je prvi bistriški ekolog in hortikulturni delavec Kindler vedel, kaj počne.
Do parka lahko obiskovalci dostopajo z več strani. Prvi vhod je nasproti hotela Lovec. Tam sta postavljena kamniti slavolok (portal z vklesanim grbom mesta) in kamniti vodnjak z letnico 1787, katerega so prinesli s Krasa. Pot po parku lahko nadaljujemo po stezi ali po kamnitih stopničkah v več smeri. Drugi vhod je potka med občinsko stavbo in sodiščem, tretji vhod je s parkirišča pri Sokolskem domu, četrti vhod v park pa je možen s parkirišča trgovskega centra Mikoza.
Za park je po ustanovitvi zelo dobro skrbelo hortikulturno društvo Vrtnica. Po letu 1992, ko se je Kindler zaradi zdravstvenih težav nehal ukvarjati s parkom, ter predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za nadaljnje urejanje in vzdrževanje, je park začel propadati in se zaraščati, uničena je bila tudi parkovna oprema. V letu 2002 je občina poskrbela, da so se v parku opravila najnujnejša dela. Za ohranitev lokvanjev so v ribniku odstranili trsje in odvečni mulj, popravili so tudi lesene mostičke. Prva faza naslednje obnove parka se je začela leta 2011, svojo staro podobo pa je park začel dobivati šele po letu 2012, ko je bila opravljena in zaključena njegova temeljita prenova. V parku so uredili vodne površine, obnovili lesene mostičke, utrdili pešpoti in postavili otroška igrala.
Botanični park je s svojo lepoto in bogastvom drevesnih vrst in grmovnic za obiskovalce zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi, ko začno cveteti prve grmovnice, poleti s svojo bujno vegetacijo, v jeseni zaradi lepega listja in zanimivih plodov, pozimi pa mu svoj čar dajejo zeleni iglavci in listavci z zanimivim lubjem.
Botanični park je bil leta 2011 s svojo vrtno arhitekturno dediščino vpisan v register nepremične kulturne dediščine.
