Zemljevid  

V spomin Tomažu Budkoviču

Po rodu iz Bohinjske Bistrice je od zgodnje mladosti zahajal v hribe in zbiral predmete, pozneje pa slikovno gradivo in dokumente iz časa prve svetovne vojne. S prijateljem Jankom Stuškom sta iz zbranega gradiva osnovala muzejček v Stuškovi drvarnici, pozneje pa sta ga dodelala in gradivo razstavila v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Preberi več
Tomaž Budkovič je leta 1974 diplomiral na odseku za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, leta 1993 pa na osnovi podatkov večletnega terenskega dela magistriral z delom Geologija karavanškega cestnega predora. Pred tem je uspešno delal pri raziskavah uranskega rudišča Žirovski Vrh. Sodeloval je pri geološki spremljavi številnih cestnih predorov, zadnja leta se je več posvečal onesnaženju RS s težkimi kovinami. Njegovo geološko znanje je bilo vsestransko in je temeljilo na terenskih raziskavah in njegovi splošni široki razgledanosti.

Ljubiteljsko, a zato nič manj poglobljeno se je ukvarjal z zgodovino, predvsem lokalno zgodovino Bohinja, in jo obravnaval v svojih knjigah: Bohinj 1914–1918, Med fronto in zaledjem (1999), Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske (2004) in Bohinj 1918–1941: Življenje ob meji (2014). Življenje v strelskih jarkih prve svetovne vojne je predstavil v knjigi S Turudijevim bataljonom na soškem bojišču: iz pisem poročnika Vladimirja Bregarja (2009). Sodeloval je tudi pri nekaterih razstavah o prvi svetovni vojni in pri knjigi o ruski kapelici na Vršiču ter prispeval poglavje v knjigi Dosežki slovenskega gradbeništva (1918–1941) in stavbenik Josip Slavec itd. Svoje znanje in čas je nesebično delil s poklicnimi zgodovinarji in z vsemi, ki so ga prosili za pomoč. Z bratom Lojzom sta Gorenjskemu muzeju podarila starinsko opremo za tujsko sobo, arhivu v Kranju pa velik del trgovske dokumentacije svojega deda Gašperja Budkoviča.

Bil je skrben mož in oče štirih sinov. Na vprašanje, kako najde čas za toliko dejavnosti, je vedno odgovarjal: »Ne gledam televizije.«

Mojca Budkovič: Tomaž Budkovič, 24. 3. 1949–8. 5. 2014. V: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej, Kranj 2014, str. 13.

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam