skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Mlin v Peklu, kot ga vidimo danes, je leta 1740 postavil grof Lanthieri.

Preberi več

Poleg mlina sta v Peklu delovali tudi žaga in kovačija, dogradili pa so tudi gospodarsko poslopje in večetažni stanovanjski kompleks. Ker vode v mlinu ni zmanjkalo tudi v največji suši, so v Pekel hodili mlet s Komenskega Krasa in srednje Vipavske doline. Kot zapiše Andrejka Ščukovt, so v času največje sezone mletja, vozovi v kolonah čakali tudi do tri dni. (Ščukovt, Primorska srečanja, 1991) Družina Furlan je imela v zakupu mlin v Peklu, mlin v Kasovljah ter mlina v Batujah in pri Huhu. Boris Možina zapiše, da je bil France Furlan »podjeten možakar«, ki je v svoji oporoki sinovom naročil, »naj imetja ne razkosavajo, temveč naj skupno, sporazumno z materjo gospodarijo.« (Jadranski koledar, 1996) Družinska legenda Furlanovih pripoveduje, da so imeli v mlinu v Peklu pod žitom zakopan zaklad, skrinjo denarja. Francoska vojska je ob svojem prihodu izropala zalogo žita in s seboj odnesla tudi skrinjo. Tako družina mlina ni uspela odkupiti (legendo nam je posredoval Luka Lisjak Gabrijelčič). Mlin je od Lanthierijevih odkupila družina Pečenko iz Brij, njihovi potomci pa so še danes lastniki mlina.

ŠČUKOVT, A. 1991. Domačijski kompleks Pekel. V: Primorska srečanja, str. 885-888
MOŽINA, B. 1996. Vipavski mlini : od Branika do Lozic na Vipavskem. V: Jadranski koledar, str. 158-167

Fotogalerija

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Avtor besedila

Irena Tul

Kontaktne osebe

Irena Tul

Ključne besede

Branik, Goriška, MLINARSTVO, MLINI

Datum objave

27.05.2009 14:34

Zadnja sprememba

18.07.2018 11:05

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam