skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Koroški plebiscit 1920

Po koncu prve svetovne vojne naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu z Avstrijo 10. oktobra 1919 določila mejo med Kraljevino SHS in Avstrijo, vendar je nastal spor zaradi Koroške, ki so jo zasedle jugoslovanske čete, medtem pa je prišlo do upora krajevnih nemških sil. V spor so posegle velesile, ki so določile, da se bo nastala situacija razrešila s plebiscitom. Posebne komisije so določile ozemlja, ki so bila predmet glasovanja. Končna odločitev je predvidevala razdelitev ozemlja na cono A in B ter da bo referendum najprej izveden v coni A. V kolikor bi se ljudje, živeči v coni A, odločili za priključitev h Kraljevini SHS, bi nato bil izveden še referendum v coni B. 10. oktobra 1920 so se prebivalci v coni A z 59,04% glasov odločili, da se bodo priključili Avstriji in ne Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je pomenilo, da glasovanje v coni B sploh ne bo izvedeno. Meja je bila določena v škodo Slovencev.

Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno propagando. Avstrijska propaganda je poudarjala predvsem ekonomske koristi. Jugoslovanska (oz. slovenska) stran je po drugi strani nastopala skoraj izključno z argumenti, ki so poudarjali narodno zavest, in je bila izrazito protinemško usmerjena. Ohranjeni primerki domačih razglednic in plakatov iz tega obdobja pripadajo tudi pomembnim umetniškim imenom, kot je Maksim Gaspari.

Literatura:

STAVBAR, Vlasta: Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje : slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906-1918), Maribor : Pivec, 2017

RAHTEN, Andrej: Po razpadu skupne države : slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita, Celje: Mohorjeva družba, 2020 

 

Preberi več

Koroški plebiscit, ljudsko glasovanje o državni pripadnosti pod določili senžermenske mirovne pogodbe (10. 9. 1919) je bil izveden v coni A plebiscitnega ozemlja na Koroškem 10. oktobra 1920. Z njim je bila določena državna meja med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Republiko Avstrijo. Velik del Slovencev je ostal na severni strani Karavank in tako prišel pod Avstrijo.

Na plebiscitu so se tamkajšnji prebivalci odločali, v kateri državi želijo živeti. O prednostih ene in slabostih druge strani sta prebivalce neprestano opozarjala propagandna stroja Avstrije in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in pri tem poskrbela za zanimive izjave, slogane in karikature. Precejšen del tega gradiva se hrani še danes.

Volilna udeležba je bila zelo visoka: koroškega plebiscita se je udeležilo 37.304 volilnih upravičencev od skupno 39.291, kar znaša 94,94% vseh posameznikov z glasovalno pravico.

Za Avstrijo je glasovalo 59,1% (22.055 volivcev), za Kraljevino SHS pa 40,9% (15.279) volivcev. Ker je zmagala avstrijska stran, do glasovanja v coni B ni prišlo. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma z južnega brega Drave, a so bili precej razpršeni. Podrobnejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del narodno zavednih Slovencev glasoval za Avstrijo.

Do Koroškega plebiscita je prišlo, ker vprašanje slovenske (jugoslovanske)-avstrijske državne razmejitve po prvi svetovni vojni ni bilo rešeno s premirjem zaveznikov z Avstro-Ogrsko ali z neposrednim dvostranskim sporazumom, pa tudi ne z mejnimi boji. O meji je leta 1919 odločala šele mirovna konferenca v Parizu.

Dr. Vlasta Stavbar

 

 

Informacije

Avtor besedila

Gabrijela Kolbič, dr. Vlasta Stavbar

Ključne besede

KOROŠKI PLEBISCIT 1920, KOROŠKI SLOVENCI, Koroška (Avstrija), Kraljevina SHS, POLITIČNA ZGODOVINA

Datum objave

16.04.2021 10:33

Zadnja sprememba

16.04.2021 12:08

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam