Zemljevid  

Janez Jalen (1891-1966)

Janez Jalen se je rodil 26. maja 1891 v kmečki družini na Rodinah na Gorenjskem. Končal je bogoslovju v Ljubljani in prva leta služboval v Bohinju. Od tam je med prvo svetovno vojno odšel za vojnega kurata. Po vojni je kot duhovnik služboval po več krajih po Sloveniji. Drugo svetovno vojno je preživel v Ljubljani. Po vojni je ponovno služboval kot duhovnik. Umrl je 12. aprila 1966 v Ljubnem, pokopan pa je v Rodinah na Gorenjskem.

Preberi več

Rodil se je 26. maja 1891 na Rodinah kot zadnji od desetih otrok v družini. Desetletnemu je umrl oče, od katerega se je naučil predvsem pripovedovanja in ljubezni do planin. Ljudsko šolo je končal na Breznici, nato pa nadaljeval šolanje v Marijanišču v Ljubljani. V šolskem letu 1902-03 se je vpisal na gimnazijo v Kranju. Dobil je Gollmayerjevo štipendijo in leta 1911 maturiral. Po maturi se je odločil za študij bogoslovja in s tem za duhovniški poklic. Nova maša je bila 27. junija 1915 na Breznici. Najprej je bil kaplan v Srednji vasi v Bohinju, odkoder je odšel za vojnega kurata. Služil je pri petem dragonskem polku v Lvovu, nato je bil premeščen v taborišče Lebring pri Gradcu. Iz vojske je bil odpuščen 14. februarja 1919. Po vojni je bil kaplan v Črnomlju, Stari Loki in Trnovem v Ljubljani. Med službovanjem v Trnovem se je Jalen že pripravljal na službo kateheta. Opravil je potrebne izpite in 17. novembra 1920 prejel spričevalo. Od leta 1920 do 1930 je bil katehet na osemrazredni osnovni šoli v Mostah, kjer se je popolnoma vključil v šolsko življenje in delo. Po tem je bil še dobro leto kurat v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu. Od jeseni 1932 do pomladi 1937 je služboval kot ekspozit v Notranjih Goricah. Po drugi svetovni vojni je bil od 1948 do 1957 župnik v Grahovem pri Cerknici, nato pa do smrti v Ljubnem na Gorenjskem. Kot ljubenski župnik je junija 1965 obhajal zlato mašo. Kmalu po zlati maši ga je zadela možganska kap, od katere si ni več popolnoma opomogel. Umrl je 12. aprila 1966. Pokopan je na Rodinah. Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna je bila leta 1997 odprta kot spominski muzej. Za hišo in bogato zbirko iz življenja in dela pisatelja skrbi pisateljev nečak Janez Mulej z družino. Jalen je znan predvsem kot pripovednik, čeprav je pisal tudi drame. Njegovo najbolj priljubljeno delo je obsežna povest v treh delih iz življenja davnih mostiščarjev na ljubljanskem barju Bobri, ki je doživela vrsto izdaj in prešla v klasično slovensko mladinsko književnost. Napisal je scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stol., stilno in idejno pa je bil naslednik F. S. Finžgarja. Jalnu je veliko načrtov prekrižala smrt. Umrl je 12 aprila 1966. Veliko njegovih povesti je ostalo nedokončanih.

Dela: Dom (1923), Srenja (1924), Ovčar Marko (1929), Bratje (1931), Cvetkova Cilka (1938), Bobri (1942-1943)

Viri in literatura:
Golob, Berta: Znani obrazi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1930
Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002, zv. 1
Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982
Janez Jalen. Pridobljeno 22.8.2009 s spletne strani: http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx?id=245

Lokacija

Informacije

Kategorije

zgodovina

Kontaktne osebe

Nataša Kokošinek
Nina Jamar

Ključne besede

SLOVENSKI PISATELJI, ZNAMENITE OSEBNOSTI

Datum objave

06.07.2012 00:00

Zadnja sprememba

12.04.2018 17:38

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam