skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Sledi igralke Eme Starc zapisane za vedno

Preberi več

Sežana na kulturnem zemljevidu Slovenije nikakor ni nepomemben kraj. Mesto na zahodu Slovenije je bilo zibelka številnim znanim Slovencem, med njimi tudi igralke Eme Starc. Rodila se je 6. aprila 1901 v ulici, ki se danes imenuje Krpanova ulica in se nahaja v starem vaškem jedru ob Vidmašču. Rodila se je pri Jakobovih kot ena od devetih otrok Terezije Breščak iz majhnega zaselka Kozja Para v Dobravljah pri Ajdovščini in Jakoba Starca iz Sežane. 

Družina se je kmalu zatem preselila najprej na Vipavsko, nato pa v Gorico, kjer je imel Emin oče trgovino z živili. Kot zavednega Slovenca so ga fašisti preganjali in se je moral izseliti. Družina je v Podbrdu na Gorenjskem kupila posest. Iz Podbrda so se preselili v Maribor in nato v Beograd. 

Šolo je do 1914. leta obiskovala v  Vipavskem križu, njeno nadaljnje šolanje pa je bilo zaradi vojne neredno: eno leto v samostanu v Škofji Loki, dve leti zasebno v Gorici, eno leto v Zavodu Vesna v Mariboru. 

Kljub večkrat prekinjeni izobrazbi je uspela postati igralka. Izkušnje je najprej pridobivala na amaterskih odrih v Mariboru, 1924. leta pa je postala stalna članica Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Ansambel je občasno gostoval tudi v Ljubljani. Tako v časopisnem članku Gostovanje Eme Starčeve v ljubljanski drami  (vir nepoznan, podpis L. M.) beremo:

»Po uspelem gostovanju mariborskega gledališkega ansambla smo zapisali iskreno željo, naj bi bili obiski med Ljubljano in Mariborom čim pogostejši. Prva lastovka, ki po tem prazniku obeta pomlad, je bil v soboto nastop Eme Starčeve v vlogi Lonke v Štandekerjevi »Prevari«. Tokrat smo po uspelem gostovanju mariborskega ansambla vnovič imeli priliko primerjati umetnost igralke s periferije našega kulturnega območja z gledališko umetnostjo, kakršno je izoblikovalo središče. /…/ (D)anes z veseljem ugotavljamo, da nam je  Starčeva s svojo Lonko prinesla svojevrstno, naturno umetniško odkritje.«

Igralska sposobnost Eme Starc je torej navdušila tudi zahtevno ljubljansko občinstvo. In to ne zadnjič, saj je po nemški okupaciji Maribora prestopila k ljubljanski Drami.

Druga svetovna vojna jo je močno zaznamovala. Leta 1943 je odšla v partizane in osvoboditev dočakala kot igralka partizanskega gledališča, v katerem je pela, recitirala in igrala ter teh veščin učila tudi otroke. Vojna pa ji je vzela brata Slavka s partizanskim imenom Fazan.

Po končani vojni je od leta 1945 do leta 1954 nastopala v Slovenskem gledališču v Trstu. Od občinstva se je poslovila v vlogi starke s predstavo v Ionescovem delu Stoli, ki so jo uprizorili le trikrat v sezoni 1960/1961. 

Na svoji igralski poti je odigrala okoli 300 različnih vlog, med drugim tudi v operetah in pri filmu Veselica. 

Svojo življenjsko pot pa je končala 3. aprila 1967 v Ljubljani. Pokopana je v Mariboru.

V Sežani smo se igralki poklonili leta 10. aprila 2007 s slovesnim dogodkom v Kosovelovem domu v Sežani, s katerim smo obeležili 40-letnico smrti. V bogatem kulturnem programu so igralko med drugimi predstavili publicist in kulturni organizator Pavel Skrinjar, igralka Ivanka Mežan ter Emina sorodnica Tatjana Malec, ki je ob tej priložnosti izdala pesniško zbirko Gorečka, posvečeno veliki igralki. Njene verze je prebirala igralka Nevenka Vrančič. Občina Sežana in Kosovelova knjižnica Sežana sta na njeno rojstno hišo leto dni prej, torej 2006, postavili tudi spominsko tablo.

Letošnjo 120-letnico rojstva igralke Eme Starc obeležujemo nekoliko drugače – času in razmeram primerno. Kosovelova knjižnica Sežana začenja s 6. aprilom 2021, na igralkin rojstni dan, na spletni strani in profilu Facebook z objavo prvega snopiča digitaliziranih fotografij iz družinskih albumov, ki jih je Občini Sežana in Kosovelovi knjižnici Sežana za časa življenja podaril Emin sorodnik dr. Franc Jerkič (15. 9. 1914 – 25. 10. 2007). Nato bo na spletu mogoče vsak teden videti dodane fotografije, ki bodo konec aprila zbrane in predstavljene v zbirki na domoznanskem portalu Kamra kot odličen in nepozaben sprehod ne samo po življenju velike umetnice, ampak tudi o utripu nekega časa, v katerem je igralka pustila svoje sledi.

Magdalena Svetina Terčon

Vir:

- Jevnikar, Martin, 1988: Primorski Slovenski biografski leksikon, Gorica: Goriška Mohorjeva družba. 14. zv.

- Skrinjar Pavel (2005): Ema Starčeva, Gorica: Primorska srečanja. 293–294.

http://www.tatjana-malec.si/default.asp?Id=434 (31. 3. 2021)

 

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Avtor besedila

mag. Magdalena Svetina Terčon

Ključne besede

Starc, Ema, SLOVENSKO GLEDALIŠČE, SLOVENSKE IGRALKE, DOMOZNANSKE ZBIRKE

Datum objave

01.07.2021 13:00

Zadnja sprememba

09.07.2021 09:24

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam