skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Dunajska cesta je dolga mestna vpadnica, ki poteka od Bavarskega dvora do Črnuč. Natančneje se začne kot štiripasovnica na križišču s Slovensko, Tivolsko cesto ter Trgom Osvobodilne fronte. Pri Ruskem carju se cesta spremeni v dvopasovnico, ki se konča v križišču s Štajersko in Zasavsko cesto med Črnučami in Nadgorico.

V daljnji preteklosti je bila pomembna prometna povezava Jadranskega morja in Italije s severom in Donavo vse do Baltskega morja. Najprej je bila del jantarne poti, potem pa vsesplošna trgovska pot. Rimljani so od Emone skozi ozemlje današnjega Bežigrada v smeri Celja zgradili dobro cesto, pri Ježici pa tudi most čez Savo. Most se je sčasoma porušil, novega so zgradili šele 1724, ko se je močno povečal promet med Dunajem in Trstom. Na začetku 20. stoletja, leta 1906, je bil zaradi propadanja starega mostu znova postavljen trdnejši most preko reke Save, ki še sedaj stoji. Že večkrat so ga obnovili.

Cesta je bila ključnega pomena za lokalni promet, saj so po njej posavski kmetje dovažali v Ljubljano mleko in vrtnine mestnemu prebivalstvu. Ob celotni Dunajski cesti, še posebej pa na njenem severnem delu, Ježici, so bile številne gostilne, ki so bile redna postojanka furmanov, ki so v mesto vozili predvsem moko, pesek in mivko.

Preberi več

Po drugi svetovni vojni so večinoma kmečke površine in stara vaška naselja ob Dunajski cesti začela dobivati nove sosede: strnjena blokovska naselja in v zadnjih desetletjih tudi nove moderne poslovne zgradbe, na primer stolpnice Smelt leta 1986, World Trade Center leta 1993, Rotonda 2010 in druge. 

V preteklosti so Dunajsko cesto večkrat preimenovali: najprej je bila znana kot jantarska cesta, med letoma 1876 in 1932 Dunajska cesta, potem nekaj časa Tyrševa cesta po češkem umetnostnem zgodovinarju in soustanovitelju Sokolskega gibanja Miroslavu Tyršu, potem pet let spet Dunajska (1943-1948) in po vojni do osamosvojitve Titova cesta (1952-1991). Od osamosvojitve Slovenije dalje se spet imenuje Dunajska cesta. 

Literatura:

Pajsar, B., Židov, N.: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Ljubljana Bežigrad. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1991;

Fotogalerija

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Kategorije

zgodovina

Avtor besedila

Tjaša Bezenšek, Gašper Hudolin

Spletni naslov

http://www.kamra.si

Ključne besede

DOMOZNANSTVO, Bežigrad, Ljubljana, CESTE

Datum objave

15.12.2020 13:17

Zadnja sprememba

21.12.2020 18:35

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam