V samostojno državo Slovenijo je godba vkorakala z 140. jubilejem, ki ga je praznovala leta 1993. Rudarsko godbo je takrat vodil dirigent Vanjo Tomc. V ta namen je organizacijski odbor godbe pripravil majhno parado godb, na katero so sodelovale Kapelska pihalna godba, Pihalni orkester radeških papirničarjev ter domača Steklarska godba. Zaplesale pa so tudi mažoretke iz Trbovelj in Radeč. V Hrastniku so leta 1994 godbeniki igrali ob otvoritvi športnih iger rudarjev, otvoritvi Doma starejših v Hrastniku ter na jubileju skupine »Veter«. Od tega leta tudi redno prirejajo slavnostni koncert ob dnevu državnosti.
Dirigent Tomc je leta 1994 dirigentsko palico predal profesorju Jožetu Baniču. Z njegovim prihodom je godba dobila nov zagon. Vodstvo se je odločilo za sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik, s čimer se je godba kadrovsko okrepila in pomladila. Večji poudarek je bil tudi na kvaliteti muziciranja. Pod vodstvom dirigenta Baniča se je godba leta 1997 na tekmovanju pihalnih orkestrov v Sežani iz 3. kakovostne skupine uvrstila v 2. kakovostno skupina. Že naslednje leto 1998 so se godbeniki na tekmovanju v 2. kakovostni skupini v Krškem z osvojenimi uvrstili v 1. kakovostno skupino. V Ilirski Bistrici je leta 2002 potekalo tekmovanje 1. skupine, kjer je bila rudarska godba najbolje ocenjena godba na tekmovanju in se s tem uvrstila v umetniško skupino slovenskih godb. Godba je pod vodstvom Baniča leta 2003 praznovala tudi svojo 150. obletnico delovanja. Orkester je bil takrat izjemno pomlajen saj je bila povprečna starost 23 let, med 57 godbeniki pa je bilo kar 40 godbenikov mlajših od 20 let. V Jubilejnem letu je godba izdala brošuro, pripravila razstavo in posnela CD ploščo, na katerem je zaigrala zahteven program, ki ga je predstavila tudi na jubilejnem koncertu, katerega se je udeležil tudi takratni predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek. Povrh vsega pa jim je uspelo še s pomočjo občine (župana) in predstavnikov rudnika, obnoviti godbeni dom.
V samostojni Sloveniji je program igranj za godbo konec od konca aprila v takšni obliki rutina že od zgodnjih 90-ih. Najprej je na sporedu kresovanje, nato sledi budnica za delavski praznik. Obeleževanje 1. maja je za rudarsko godbo že zgodovinska tradicija, ki jo godba opravlja vse od leta 1891. Rudarska godba Hrastnik je verjetno tudi ena redkih, ki za 1. maj obhodi celotno občino. Temu tradicionalnemu programu se pridružijo še slavnostni koncerti ob prazniku »Dan boja proti okupatorju« 27. Aprila (v Jug. je to dan OF), včasih pa še promenadni koncerti ob dnevu zmage (8.5.). V samostojni državi so obudili tudi tradicijo igranja za zavetnico rudarjev, Sv. Barbaro. Godba tako vsakoletno decembra igra ob svečanosti za Barbaro, sedaj v Sedražu. Vsekakor pa še zmeraj ostaja igranje ob občinskem dnevu oz. dnevu rudarjev, ki tradicionalno poteka na Kalu.
V novem tisočletju, leta 2002, je nova kulturna stalnica v Hrastniku postal festival Rdeči revirji. Na festivalu godba vsako leto izvede krajši promenadni koncert. Tradicija partizanskega izročila je v godbi močno živa tudi v 21. stoletju. Godba se z veseljem udeležuje vseh okroglih obeležij. Aprila leta 2006 je v športni dvorani na Logu potekala slovesnost ob 65. obletnici ustanovitve OF in dnevu upora proti okupatorju. Leta 2009 je godba z slavnostnim koncertom obeležila 65. let odhoda v partizane.
V godbenem društvu še zmeraj živi tudi socialni čut. Leta 2011 so skupaj z glasbeno in osnovno šolo priredili dobrodelni koncert. Konec istega leta pa so na Dolu nastopili še na enem dobrodelnem koncertu, katerega organizator je bila Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik. Rudarska godba Hrastnik dandanes izvede dva slavnostna koncerta, letnega, ki ga godba navadno izvede ob kakšnem prazniku (npr. ob Dnevu državnosti, Dnevu boja proti okupatorju) ali pa ob kakšni drugi priložnosti kot na primer festivalu Rdeči revirji. Ob koncu leta pa sledi še novoletni koncert, vmes pa je seveda še več priložnostnih promenadnih koncertov.
Rudarska godba rada zaigra tudi izven svojega ustaljenega okolja, saj tako širi svoje glasbeno-kulturno poslanstvo. Godba je tudi članica združenja za ohranjanje rudarske kulturne dediščine Slovenije – Združenje Ruda. Glavni namen tega združenja je povezovanje društev in posameznikov, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje rudarske dediščine v njenem najširšem pomenu. Združenje Ruda je od leta 2011 sprejeto v Združenje evropskih rudarskih in topilniških društev.
Za godbo in godbenike je pomembno tudi dobro vzdušje v kolektivu. Godba v okviru društva in v okviru finančnih zmožnosti organizira nekajdnevno letovanje, kjer pa godbeniki vseeno ne izpustijo inštrumentov iz rok. Kamorkoli že gredo imajo vaje in izvedejo kratek program ter tako povedo kdo so in iz kjer prihajajo. Rudarska godba je tako še pod vodstvom Jožeta Baniča hodila na letovanje v Novi grad, kasneje v bivši rudniški kompleks na Rabu, dvakrat zaporedoma je bila v Kraljevici, nazadnje v Tolminu. Poleg letovanja se izvede še piknik ob zaključku delovnega leta.
