Po poročanju časnika Muraszombat és Vidéke iz septembra 1887 je med ostalimi ulicami takratna Glavna ulica v Murski Soboti v obdobju Avstro-Ogrske monarhije dobila madžarski naziv in sicer Fő-utcza in je potekala od križišča pri hiši odvetnika Geze Pinterja (tu danes stoji sodišče), do hiše Hartner Karolya (to je bila kotna zgradba oz. Hartnerjev kükel na mestu katere je danes stanovanjski blok), na križišču s sedanjo Lendavsko ulico.
Ulica je bila glavna povezovalka današnje Slomškove ulice preko Trga zmage z Lendavsko ulico. Hkrati je tudi ena od glavnih cest, ki je povezovala cerkev sv. Nikolaja z grajskim poslopjem grofa Szaparyja.
V času med obema vojnama je imela ime Aleksandrova cesta. Iz tega obdobja je potrebno omeniti poplavo novembra leta 1925. Takrat je zaradi velike količine dežja začela poplavljati reka Ledava, zaradi česar so se ljudje po ulicah mesta vozili s čolni. Poplavljena je bila tudi Aleksandrova ulica. V tem obdobju so začeli urejevati nekatere glavne ulice kot npr. Cerkveno, Aleksandrovo, Lendavsko. Utrdili so pločnike, navozili in utrdili so gramoz na cestah, uredili so obcestno električno razsvetljavo. Leta 1954 je skupina članov Olepševalnega društva opravila večkratni ogled mestnih ulic in o njih napisala mnenje ter ga objavila v časopisu Obmurski tednik. Ulice so bile večinoma neurejene, za Titovo ulico so zapisali, da so hiše imele zanemarjene fasade, uničene žlebove in na vseh obcestnih javorjevih drevesih je bilo pribitih polno plakatov.
V času okupacije v letih do 1941-1945 je bila to Horthyjeva ulica, in na razglednicah iz tistega obdobja se pojavijo madžarski napisi.
V obdobju od 1945 do leta 1991 je to bila Titova cesta. Ulica je bila zelo »bogata« s trgovinami in lokali. V njih si lahko kupil vse od tehničnih predmetov, kmetijskih strojev, oblačil, obutve pa do prehrambenih izdelkov. Še danes stoji tu nekdanja kultna stavba s trgovino Blagovnica, v kateri so danes razni lokali z drugimi vsebinami.
V samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji dobi novo ime in sicer Slovenska ulica.
Iz obdobja Avstro-Ogrske monarhije so še danes na njej impozantne stavbe v katerih so takrat domovale Hranilnica Murska Sobota, Hranilnica južnega dela Železne županije, hotel Dobray, Bölcseva lekarna, potem hiše pravnika dr. Vratariča, odvetnika dr. Šömna idr.
Ulica je skozi stoletni razvoj arhitekturno doživljala spremembe. Nizke hiše so rušili, nastajale so sodobnejše ne le z novimi oblikami ampak tudi z novimi vsebinami. Panonski značaj je počasi izginjal in razglednice ter fotografije iz različnih obdobij dokumentirajo to spreminjanje.