Rodil se je 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Bil je drugi otrok. Mati je bila ugledna ženska, vedela je mnogo zgodb iz domače doline. Bila je čustvena in življenje je gledala z realne plati. Oče ni bil kmečke narave, marveč se je zelo zanimal za kulturo. Igral je na harmonij, poleg tega pa je vodil tudi pevski zbor v Dolenji Trebuši.
V domači vasi je ustanovil bralno društvo. Tudi sam je nekoč poskušal pisati, zato je tudi sina spodbujal k pisanju. Ker je bil Ciril bistre narave, je oče slutil, da iz njega nekaj bo. Kot otrok je Ciril pozorno opazoval svet okoli sebe: ob levem bregu reke Idrijce, ob potoku Skopičniku, v Obrekarjevem dobu in Dominovem robu na drugem bregu reke Idrijce. Prav tu je pisatelj odraščal in spoznaval življenjsko resnico, ki je bila včasih tudi kruta. V svoji mladosti je okusil krutost Italijanov. Prav to je v Kosmačevi notranjosti pustilo sledove.
Končal je nižjo trgovsko šolo v Gorici in nato opravil malo maturo v Tolminu. Ni imel možnosti, da bi se redno šolal. Na dan, ko mu je umrla mati, so ga zaradi upornih misli proti Italijanom prišli aretirat. Do jeseni naslednjega leta je bil zaprt v Gorici, Kopru, Rimski ječi Regina Coeli in v Trstu, kjer je bil kot najmlajši obtoženec izpuščen domov, vendar pod policijskim nadzorom. Od doma je pobegnil v Ljubljano in se tam naprej izobraževal in vneto pisal.
Francoska vlada mu je dodelila štipendijo in tam je dočakal vojno. Med vojno je sodeloval pri londonskem radiu, se nato priključil narodoosvobodilnemu gibanju in odšel v partizane. Šele po koncu 2. sv. vojne se je po petnajstih letih znova vrnil domov v svojo dolino. Po vojni je bil urednik raznih časopisov in revij, dramaturg pri Triglav filmu in samostojni književnik. Živel je v Ljubljani, nazadnje v Portorožu. Pokopan je v Ročah blizu rojstne vasi.
Ni napisal veliko literarnih del, zato pa so ta tem bolj izbrušena. V njih upodablja tolminsko pokrajino in človeka. V glavnem se v pripovedih omejuje na domačo vas in ljudi, s katerimi ga vežejo osebni doživljaji in spomini. Bil je osrednja osebnost slovenskega socialnega realizma.
Predvojne novele so izšle v zbirki Sreča in kruh, kasneje pa izbori novel Iz moje doline in V gaju življenja.
V raznih revijah je bilo objavljenih več krajših Kosmačevih pripovednih del. Mnogi menijo, da sta njegovi najboljši deli Pomladni dan in Balada o trobenti in oblaku. Prvo nekateri imenujejo povest, drugi roman. Je pisateljevo avtobiografsko delo, v katerem opisuje svojo vrnitev v domačo vas po petnajstih letih. Balada o trobenti in oblaku pa posega v čas NOB in obravnava motiv izdajstva.
Kosmač je pomemben tudi kot scenarist. Po svoji noveli Očka Orel je napisal scenarij za prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji, ki je bil posnet v Baški grapi. Filmi so bili posneti tudi po Baladi o trobenti in oblaku, po noveli Tistega lepega dne in po noveli Tantadruj.
Po našem rojaku Cirilu Kosmaču je poimenovana knjižnica v Tolminu, kjer je urejena tudi pisateljeva spominska soba.[10] Občina Tolmin si pravkar prizadeva za ureditev Kosmačeve rojstne hiše na Slapu ob Idrijci.[11]
Učenci OŠ Dušana Muniha Most na Soči so pod vodstvom mentorjev letos odprli Kosmačevo literarno učno pot. Izdali so tudi vodnik, v katerem so pisatelj, njegova dolina in njegovi literarni junaki imenitno predstavljeni.[12] Turistično društvo in OŠ Most na Soči pa si pravkar prizadevata, da bi pohod po Kosmačevi učni poti postal tradicionalen.
[10] O pisateljevi spominski sobi: http://www.tol.sik.si/ciril-kosmac/
[11] O Kosmačevi domačiji: http://www.tol-muzej.si/?id=121&lang=si
[12] O Kosmačevi literarni učni poti: http://www.os-mostnasoci.si/kosmaceva-ucna-pot/
Glej tudi: Ciril Kosmač (Primorci.si)
