Spominska cerkev v Javorci je bila predana namenu 1. novembra 1916. Postala je spomenik posebne vrste, ki so jo pripadniki gorske brigade na soški fronti postavili svojim padlim soborcem.
Čeprav je bilo treba še počakati na svečano posvetitev, je služila dnevnim cerkvenim obredom. Vsi vojaki, ki so bili na položajih v višjih predelih okoliških hribov ali pa so od tam odšli v dolino, so se, če je bilo le mogoče, radi udeležili bogoslužja.
»Katoličani, protestanti, pravoslavni, Judje in muslimani, pa tudi nekateri ateisti so šli složno v to cerkev, ki je ta bila za nekatere resnično božji hram, za druge vzvišeno posvečeno mesto, svetišče, v katerega miru vsak najde sebe, se preda mislim in občutkom in vsaj za kratek čas pozabi na vojno.« (Roessler, 1917/1918, str. 721.)
Ko je bila cerkev končana so v njej maševali vsako nedeljo. Marija Rutar je zapisala, da je bila zadnja maša napovedana 17. avgusta 1917. In ko so vojaki že stali v vrsti, da gredo skupaj v Javorco, je prišel ukaz, da maše ne bo. Opoldne so že priletele prve granate. Začela se je italijanska ofenziva. Najhujše je bilo 18. in 19. avgusta. (Rutar, 1983)
Gradnja objekta je bila s številnimi fotografijami dokumentirana. Leta 1917 je bila od maja do oktobra z maketama predstavljena na razstavi v dunajskem Praterju. Od leta 1917 je bila z maketama zastopana v vojni zbirki avstrijskega Arzenala, saj ju je prevzel Vojnozgodovinski muzej (Heeresgeschichtliches Museum). Da sta bila modela predana muzeju, dokazuje pismo direktorja muzeja z dne 18. marca 1933. Žal pa se modela nista ohranila.
