Temeljno poslanstvo splošne knjižnice je, da uporabnikom omogoči neomejen dostop do knjižničnega gradiva in informacij, je aktivno vključena v posameznikov razvoj branja ter ga spremlja na poti do vseživljenjskega bralca, stremi k demokratičnemu mišljenju in visokim merilom sodobne družbe (Gujtman, 2015, str. 61). Svoje poslanstvo obveščenosti, izobraženosti, kulture in družbene povezanosti uresničuje z razvojem bralne kulture ter bralne pismenosti otrok, mladostnikov in odraslih (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2018).
V splošno knjižnico vstopajo uporabniki z raznolikimi potrebami in njena naloga je, da zadovoljuje potrebe vseh in deluje proaktivno. Na bralni razvoj posameznikov vpliva z mnogimi dejavniki: kadri; kakovostno knjižnično zbirko (gradivo, viri) in učinkovitimi knjižničnimi storitvami za vse skupine uporabnikov; dostopnostjo gradiva in storitev (fizično, spletno); programi in projekti s področja bralne kulture (vzgoja kritičnih bralcev in populariziranje branja med nebralci); promocijo knjižnične dejavnosti (spletna stran in družbena omrežja); privlačnimi prostori; dobro lokacijo knjižnice ter njenim ugledom; potrebami in pričakovanji uporabnikov; s povezanostjo in sodelovanjem z organizacijami, društvi, javnimi zavodi, občino ipd.
Bralno kulturo opredeljujemo kot skupek pojmovanj, vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so navzoči v družbi in katerih namen je spodbujanje branja in izboljševanje odnosa do branja ne le v učnih situacijah, temveč tudi v vsakodnevnem življenju. Bralno kulturo oblikuje celotna družba, v katero so neločljivo vpeti in medsebojno povezani tudi javni izobraževalni in knjižnični sistemi (Haramija in Vilar, 2017, str. 5). Gre za odnos posameznika in družbe do knjige kot medija ter do branja kot procesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja, razvoju posameznika itd., pa tudi za razvoj bralnih navad (Vilar, Vodeb, Bon 2017: 177). Bralna kultura je pomembna za razvoj posameznika in celotne družbe. Knjigo kot vrednoto je treba približati že najmlajšim, nato branje ves čas ohranjati ter s spodbudami skrbeti, da živi in se razvija med ljudmi.
K bralni kulturi v Koroški osrednji knjižnici prispevajo vsa ravnanja, od pridobivanja knjižničnega gradiva, katalogizacije in ureditve v knjižnici do omogočanja uporabe. Služba za nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva v prvi fazi nabavi publikacijo, ker je v njej prepoznala, da bo zadovoljila določene potrebe prebivalcev; v drugi publikacijo strokovno obdela in doda informacijo z opisom tematike, namena itd. ter določi mesto v knjižnični zbirki; v tretji fazi jo po ustrezni zaščiti postavi na knjižno polico ter preda na voljo uporabnikom.
Knjižnica ima ustrezen izbor gradiva, ko letni prirast sestavlja do 50 % strokovnega in do 50 % naslovov leposlovnega gradiva. Pri izboru se upoštevajo potrebe odraslih, mladih in otrok. Slednjima naj bi knjižnica v okviru letnega prirasta namenila 30 % naslovov. Pridobljeno gradivo je namenjeno razvijanju in utrjevanju bralne kulture in vseh vrst pismenosti, projektom promocije branja, kot so Predšolska bralna značka Petra Nosa, DRUŽI NAs branje, Bodi kul, beri ful, Korošci pa bukve beremo, Knjižna paberkovanja itd., dopolnjevanju posebnih zbirk, npr. zbirke Berem zlahka, Stripoteke, domoznanske zbirke, referenčne zbirke …
