Februarja 2005 je blagovnica, ki je nekoč slovela kot največja, najlepša in najbolje založena brežiška trgovina, že spominjala na hišo strahov na vhodu v mesto. Široko ponudbo blagovnice, ki je bila že od prejšnje jeseni skrčena na oddelek z živili v kletni etaži in trgovino z obutvijo etažo višje, so posebej pogrešali tisti stanovalci mestnega središča, ki niso premogli lastnega prevoznega sredstva.
Nedorečenosti glede prihodnosti Blagovnice Brežice je bilo konec leta 2006, ko je Mercator povsem izpraznil trgovski del stavbe. V njem so v letih 2009–2012 trenirali člani Atletskega kluba Brežice, nato pa je, povsem zapuščen, začel vidno propadati in se skupaj z zanemarjeno okolico preobrazil v osrednjo mestno sramoto. V javnosti je prevladalo mnenje, da je Mercator sam uničil uveljavljeno trgovsko hišo na najboljši lokaciji v Brežicah, ko se je nekaj let prej na obrobju mesta odločil odpreti sodoben hipermarket. Vendar ostaja dejstvo, da je bil ta bolj usklajen z zahtevami in željami sodobnega potrošnika. Opustel Mercatorjev trgovski center na Cikavi v Novem mestu služi kot dokaz, da usoda brežiške blagovnice ni izjema, ampak posledica strukturnih sprememb v trgovski dejavnosti na eni strani in strategije lastnika na drugi.
Mercator se je v primeru Blagovnice Brežice izkazal kot slab gospodar in skrbnik svojega premoženja, ki le stežka prevzema odgovornost za stanje propadajočega objekta in njegove neugledne okolice na eni od najbolj frekventnih točk mesta. Sedanje stanje je v kričečem nasprotju s časi, ko je v Brežicah blagovnica izstopala po stalnem vzdrževanju trat in gredic ter po urejenosti okolice vred s parkirnimi površinami. Vrsto let je bilo čiščenje in urejanje območja blagovnice skrb prostovoljcev, kar še dodatno osvetli neodgovorno ravnanje lastnika. Podobno učinkuje izjava vodje blagovnice, Gorana Krošlja, za Dolenjski list leta 1985: »Naše vodilo je, da obiskovalec hiše po dvorišču oceni, kakšen je gospodar.«
Situacija na začetku leta 2023 spominja na gordijski vozel; območje Blagovnice Brežice ima tri lastnike (izvajalec zdravstvene dejavnosti, gostinec in Mercator), ki ne uspejo doseči dogovora glede bodočnosti objekta. Pri Mercatorju naj bi sicer bili v fazi usklajevanja idejne zasnove novega trgovskega objekta na lokaciji blagovnice. V podjetju pojasnjujejo, da bodo v primeru odločitve za novogradnjo na isti lokaciji blagovnico preko razpisa prodali izbranemu vlagatelju, ki bo nato zgradil nov objekt, v katerem bo gostovala Mercatorjeva prodajalna. Zaradi sovpadanje več dejavnikov – v meglo zaviti načrti lastnika, odsotnost vizije s strani občinske oblasti in neosveščena javnost – stavba Blagovnice Brežice najbrž ne bo doživela revitalizacije po zgledu kranjske veleblagovnice Globus in bo v zadnji posledici dopolnila seznam uničenih kakovostnih primerkov slovenske moderne arhitekture.
