Prihod Poslovnega sistema Mercator v Brežice ob izteku drugega tisočletja je imel različne posledice za najznamenitejši mestni trgovini: medtem ko je marketu na Bizeljski cesti prinesel preporod, je za Blagovnico Brežice predstavljal začetek konca. Prvi slovenski trgovec je namreč sodeloval pri temeljiti prenovi priljubljenega marketa v letu 1999, a je s sočasno odločitvijo, da kupi največjo brežiško podjetje Posavje trgovina in vzpostavi hipermarket v takrat že uveljavljenem nakupovalnem središču Intermarket v predmestnem Črncu, zapečatil usodo blagovnice. Tako je v Brežicah stekel proces, ki se je v večjih slovenskih mestih odvijal že od začetka devetdesetih let, ko so na mestnih obrobjih zaradi lažje prometne dostopnosti in cenovno ugodnih gradbenih zemljišč eden za drugim vzniknili veliki nakupovalni centri.
Družba Mercator Dolenjska je s prevzemom vseh 34 trgovin, programov in zaposlenih skupaj z upravo in režijo podjetja Posavje trgovina junija 2000, z odprtjem hipermarketa avgusta istega leta ter s priključitvijo dveh prodajaln Jestvine v Slovenski vasi in Dobovi, postala največje trgovsko podjetje v posavski in širši dolenjski regiji s 35-odstotnim tržnim deležem v obeh regijah. Vendar je vzporedno z napovedjo o tisočih kvadratnih metrih novih prodajaln ter posodobitvijo obstoječih trgovskih površin Mercator nakazal, da se bo začel umikati iz brežiškega mestnega jedra in se lotil zapiranja tamkajšnjih malih prodajaln. Ivan Novoselič, zadnji direktor Posavje trgovina, ki je po Mercatorjevem prevzemu podjetja v vodstveni hierarhiji najboljšega soseda zasedel mesto vodje regijskega maloprodajnega območja, je tedaj miril, da središče Brežic zaradi tega ne bi smelo biti osiromašeno, a tudi opozoril, da umestitev novih vsebin onemogočajo nedokončani postopki denacionalizacije.
Maloprodajno mrežo družbe Posavje trgovina so njegovi delničarji prodali Mercatorju, potem ko so spoznali, da niso zmožni konkurirati velikim trgovskim družbam in izvajati zahtevanih dragih investicij. Novi lastnik je napovedal globoke spremembe, ki so v prihodnjih letih prizadele številne zaposlene ter v končni posledici spremenile podobo in utrip mestnega središča. Prvo in glavno gibalo sprememb je bila odločitev, da se Mercatorjev hipermarket vseli v brežiško trgovsko središče v nekdanji tovarni prikolic novomeške Adrie v predmestnem Črncu. Od avgusta 2000 je v sklopu Nakupovalnega centra Intermarket 2.400 kvadratnih metrov oziroma slabo tretjino prostora zasedel sedmi Mercatorjev hipermarket v Sloveniji. Sočasno z vzpostavitvijo hipermarketa je Mercator izvajal prestrukturiranje brežiške trgovine z zaprtjem tukajšnjega grosističnega skladišča, preselitvijo oskrbe v Novo mesto in vzpostavitvijo posavskega maloprodajnega območja s središčem v Krškem. Vzporedno je tekel proces dezinvestiranja (kot zadnja Mercatorjeva živilska prodajalna v starem delu mesta je vrata zaprl diskont pri cerkvi sv. Roka), oddaje trgovin v najem in vračila denacionalizacijskim upravičencem (v središču Brežic je bilo tedaj vsaj šest trgovin v takšnem postopku).
