Ulico v stanovanjskem predelu ob Ljubljanski cesti so poimenovali po zadnji od brigad, ki so jih od oktobra 1943 do decembra 1944 ustanavljali s pomočjo britanskih zaveznikov. Brigade so poimenovali prekomorske, ker so jih ustanavljali v bližini italijanskega Barija, sestavljali pa so jih v okupatorsko vojsko mobilizirani Slovenci, ki so bili po vojaških porazih na zahodni fronti ujeti ali pa so k zaveznikom prebegnili že pred tem.
V. Prekomorsko brigado so uradno ustanovili 23.decembra 1944 v Splitu, kjer so oblikovali štab brigade in štiri brigadne enote. Enota je imela med drugim odličen kulturno-prosvetni oddelek, ki ga je vodil Rado Bordon. Imeli so pevski zbor, oktet, igralsko in recitatorsko skupino, risarje in pesnike, v njej so sodelovali številni znani slovenski kulturniki: slikarja Jože Ciuha in Ivan Čargo, pesnik Jože Šmit, skladatelj Filip Bernard in drugi. Vojaške aktivnosti je brigada začela v začetku leta 1945 v Dalmaciji. Največji trenutek zanjo napočil 17. marca 1945, ko je krenila na svoj dolgi pohod proti Sloveniji. Prvi del poti čez Podgorski kanal mimo Obrovca in preko Velebita so končali v Liki, kjer so se v okolici Gospiča spopadali s Paveličevo ustaško vojsko in nato sodelovali v dveh velikih bitkah. 2.400-članska brigada je 17. aprila pri Vinici prečkala Kolpo in se na slovenskih tleh prvič spopadla z okupatorjem na Riglu pri Podturnu.
Domovina, ki so si jo tako želeli, jim je še pred koncem vojne pokazala tudi svojo temnejšo plat. Vzrok je bil v nezaupanje v prekomorce, ki so jih uradno zaradi »koristnosti, da njeni borci zaživijo skupaj s partizanskimi borci in se še bolj preoblikujejo, predvsem politično« razporedili v sestave 15. in 16. divizije. Odločitev je borce brigade hudo prizadela, saj so bili prepričani, da so v bojih nesporno izkazali svojo domovinsko in politično zavest. O tem naj bi pričalo tudi več kot 256 padlih – več kot desetina brigade.
Borcem je povojna oblast del zaupanja povrnila leta 1969, ko je na proslavi ob 25-letnici ustanovitve V. prekomorsko brigado odlikovala z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, Skupščina občine Celje pa ji je podelila domicil v Celju in po njej poimenovala ulico.
