Don Bosko je bil italijanski duhovnik, vzgojitelj in ustanovitelj reda salezijancev. Rodil se je 16. avgusta 1815 v majhnem zaselku Becchi v severni Italiji. Star dve leti je ostal brez očeta, zato je z mamo Marjeto in s starejšim bratom Antonom živel zelo skromno življenje. Mati mu je že v otroštvu privzgojila pozitiven odnos do dela in domače zemlje ter mu pomagala na poti do duhovniškega poklica. V duhovnika ga je junija 1841 posvetil torinski nadškof Alojzij Fransconi in takrat je postal »don« Bosko. 26-letni novomašnik je odšel v Torino, se še tri leta dodatno izobraževal in v hitro rastočem mestu odkril veliko človeške bede. Številni so brezdelno tavali naokoli, najbolj pa ga je pretresel obisk jetnišnic, v katerih je bilo veliko mladih ljudi. Ob teh prizorih je v njem dozorel sklep, da mora na vsak način poseči v to človeško tragedijo. Nekega zimskega dne 1841 se mu je približal fant z imenom Jernej Garelli, 16-letni zidarski vajenec, ki je prišel v Torino kot sirota brez staršev. V don Bosku je spozn
Na veliko noč leta 1846 je don Bosko vzel v najem skromno hišo in tako se je rodil prvi mladinski dom. Leta 1853 je don Bosko odprl prve učne delavnice. Na pomoč so mu priskočili nekateri fantje iz skupnosti in kmalu je zaživela nova redovna skupnost, imenovana po sv. Frančišku Saleškem, ki je bila uradno potrjena leta 1874. Leta 1860 je prvi izmed don Boskovih fantov postal duhovnik.
Delo salezijancev se je kmalu preraslo meje Torina in se razširilo po vsem svetu. Ko je zadnjega januarja 1888 don Bosko umiral, je svojim naslednikom naročal: »Imejte se radi kot bratje. Delajte dobro vsem, nikomur slabega.« To popotnico salezijanci skrbno negujejo še danes. Na veliko noč 1934 ga je papež Pij XI. razglasil za svetnika. Takrat je družba imela po vsem svetu že 718 postojank, število salezijancev pa je naraslo na več kot 10.400. Največ, kar je don Bosko zapustil Cerkvi, je bil njegov vzgojni sistem, ki temelji na razumu, veri in Ijubeznivosti.
Prvi neposredni vpliv don Boskovega dela na slovensko prebivalstvo sta imela salezijanska zavoda v Gorici (1895) in v Trstu (1898). Don Boskovo delo salezijanci širijo tudi v Celju; konvikt oziroma internat je bil v Gaberju zgrajen že leta 1938. Svoje delo so v zadnjem obdobju zastavili z novim Don Boskovim centrom ob Podjavorškovi ulici na Hudinji, kjer so lani razglasili tudi novo celjsko župnijo, posvečeno slovenskemu škofu Antonu Martinu Slomšku.
