Med dekleti so se v letih študija na učiteljišču spletle prijateljske vezi. Na sošolki, Tinco Levec in Ivanko Jelen, jo je vezala ljubezen do knjig. Skupaj so izdale nekaj številk na roko pisanega literarnega glasila, ki je potem krožilo v enem izvodu. Tinca Levec je objavljala pesmi, Kristina Brenkova pa kratko prozo. To so bili prvi literarni poskusi Kristine Brenkove.
Na Kristino Brenkovo in njene sošolke je vplival dr. Stanko Cajnkar, dramatik, pripovednik in esejist, ki je bil njihov veroučni učitelj. Dr. Cajnkar je bil dejaven v takratnem mariborskem kulturnem življenju. Kristina Brenkova je s sošolkami hodila na njegova predavanja in brala revijo Križ na gori, v katero je pisal. Brala pa je tudi indijskega pesnika, pisatelja in filozofa Rabindranatha Tagoreja, knjige Selme Lagerlöf in druge. Knjige so jo bogatile z novimi spoznanji in idejami.
V četrtem letniku učiteljišča je bila Kristina Brenkova pred veliko življenjsko odločitvijo. Morala se je odločiti, ali bo vstopila v samostan. Samo samostansko okolje jo je vedno bolj utesnjevalo. Tako je le oseminštirideset ur preden naj bi dokončno postala nuna, zapustila mariborski samostan in odšla v Ljubljano.
Pisateljica se je dogodka spominjala: »Po četrtem letniku so me hoteli preobleči in me preimenovati v sestro Ksenijo. Si predstavljate? V tujko. Ker moj oče ni mogel več plačevati šolanja, naj bi postala redovnica. Imela sem samo sedemnajst let in od hudega sem čez noč osivela. Uprla sem se, zbežala.« Niso jo iskali. »Le očetu so sporočili, koliko jim je dolžan za šolanje. Plačeval je do drugega letnika, potem pa je nastopila gospodarska kriza in ni več zmogel. Jaz sem častnim sestram v pismu zagotovila, da bom vrnila denar, ko bom doštudirala. Tistega leta sem se jeseni v Ljubljani vpisala na učiteljišče.«
(Vir: Majda Hostnik: Nisem bila samo firbčna, bila sem tudi zelo izbirčna. Dnevnik, let. 57, št. 113 (19. 5. 2007), str. 11.)
Leta 1931 je Kristina Brenkova v Ljubljani opravila peti letnik učiteljišča in se jeseni istega leta vpisala na ljubljansko univerzo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala pedagogiko, psihologijo in zgodovino. Leta 1935 je diplomirala iz pedagogike in psihologije, leta 1939 pa tudi doktorirala iz pedagogike. Doktorsko disertacijo je posvetila pisatelju Franu Milčinskemu, ker jo je zanimala njegova ustvarjalna pot. Disertacija je segala na področje pedagogike in literarne vede.
