Poleg glavne pliberške veje linije grofov Thurn je bila z ozemljem Koroške, zlasti njenega slovenskega dela tesno povezana tudi veja, ki se je sredi 19. stoletja začela oblikovati na Ravnah.
Njen začetnik je bil grof Johann Douglas, ki je Ravne prevzel kot drugorojenec očeta Georga. Sprva je služil v vojski kot konjeniški stotnik. Leta 1863 se je poročil z Gabrijelo, grofico Bray, hčerko Ota Kamila grofa Bray-Steinburga, ki je bil bavarski odposlanec na dunajskem dvoru. V zakonu so se rodili štirje otroci, od katerih je kasneje Ravne podedoval najstarejši sin , po očetu imenovan Johann Douglas. Drugorojenec Oto je umrl kot otrok, tretji sin Ernest pa je bil vojak in je padel v Galiciji junija 1915.
Kratkotrajno ravensko vejo je tako nadaljeval le najstarejši izmed bratov, Johann Douglas ml., avstrijski diplomat v Petrogradu in Münchnu. Poročen je bil s svojo sestrično Frančiško grofico Thurn, hčerko grofa Jožefa, s katero je imel štiri otroke. Dva od njih, Maria in Otto, sta bila gluha od rojstva. Najstarejši Duglas je kot študent umrl v Gradcu tik pred koncem prve svetovne vojne. Po smrti očeta Johanna Douglasa leta 1939 je grad Ravne podedoval sin Otto, kjer je do druge svetovne vojne živel s sestro Mario. Oba sta bila umetniško nadarjena – Maria kot slikarka, Otto pa kot kipar. Ob nemški zasedbi Mežiške doline leta 1941 so Otta Nemci razlastili in ga odpeljali v zapor, najprej v Celovec, nato pa v Dachau, od koder se je vrnil šele konec 1944. Grad so v tem času Nemci spremenili v nemško gospodinjsko šolo za dekleta s Tirolske in Zgornje Koroške, leta 1944 pa se je vanj vselila nemška vojska. Po koncu vojne je grad Ravne ostal v Jugoslaviji in bil nacionaliziran, zato sta Otto in Maria Thurn živela v Pliberku, kjer se je Otto zaposlil kot vodja tobačnega skladišča. Z njegovo smrtjo leta 1956 je ravenska veja grofov Thurnov v moški liniji ugasnila.
(dr. Miha Preinfalk)
Kratkotrajno ravensko vejo je tako nadaljeval le najstarejši izmed bratov, Johann Douglas ml., avstrijski diplomat v Petrogradu in Münchnu. Poročen je bil s svojo sestrično Frančiško grofico Thurn, hčerko grofa Jožefa, s katero je imel štiri otroke. Dva od njih, Maria in Otto, sta bila gluha od rojstva. Najstarejši Duglas je kot študent umrl v Gradcu tik pred koncem prve svetovne vojne. Po smrti očeta Johanna Douglasa leta 1939 je grad Ravne podedoval sin Otto, kjer je do druge svetovne vojne živel s sestro Mario. Oba sta bila umetniško nadarjena – Maria kot slikarka, Otto pa kot kipar. Ob nemški zasedbi Mežiške doline leta 1941 so Otta Nemci razlastili in ga odpeljali v zapor, najprej v Celovec, nato pa v Dachau, od koder se je vrnil šele konec 1944. Grad so v tem času Nemci spremenili v nemško gospodinjsko šolo za dekleta s Tirolske in Zgornje Koroške, leta 1944 pa se je vanj vselila nemška vojska. Po koncu vojne je grad Ravne ostal v Jugoslaviji in bil nacionaliziran, zato sta Otto in Maria Thurn živela v Pliberku, kjer se je Otto zaposlil kot vodja tobačnega skladišča. Z njegovo smrtjo leta 1956 je ravenska veja grofov Thurnov v moški liniji ugasnila.
(dr. Miha Preinfalk)
