Ribniški trg je eden najstarejših trgov na Kranjskem, prvič se kot trg omenja že leta 1350.
Svojo zgodovinsko mesto si je utrdil kot duhovno, kulturno in gospodarsko središče. Na specifični razvoj kraja je vplivala v preteklosti močna vloga cerkve, saj je bila v Ribnici prafara in kasneje naddiakonija, ki je že v 14. stoletju v Ribnici vzpostavila kvalitetno šolo. Prav tako je bila dominantna vloga srednjeveškega gradu v samem središču kraja, ki je trgu in njegovemu razvoju pomenil osnovno jedro. Ribnica je pomenila tudi središče trgovskih poti, kar je prebivalcem trga omogočalo boljše pogoje za preživetje.
Če prisluhnemo Valvasorju in Vodniku, ki nam Ribnico opisujeta v svojem času je Ribnica tudi eden najlepših trgov na Kranjskem; Janez Vajkard Valvasor v Slavi piše, da se je kljub plenjenju in požarom, ki so trg opustošili » vselej lepši iz pepela vzdignil in je zdaj v dobrem stanju, zlasti odkar ima tri sejme na leto. ” Valentin Vodnik pa v Veliki pratiki leta 1795, pravi da je » …Ribnica, najlepši trg na Kranjskem; tukaj je okoli 26 krznarskih mojstrov in zraven v petih velikih vaseh so vsi lončarji, kolikor je hiš.«
Verjetno je k lepemu izgledu poleg »urejenosti« in »snažnosti«, ki jo omenjajo tudi drugi pisci, k slovesu trga prispevala njegova obulična karejska pozidava in mogočen srednjeveški grad. Vsekakor pa je omembe vredna tudi velikost trga, saj je tudi po številu prebivalstva, v 19. stoletju, eden največjih trgov na Kranjskem.
Redki kraj v 19. in tudi še v začetku 20. stoletja se je lahko pohvalil s tem, da po številu prebivalstva presega številko tisoč, pa naj gre za trg in tudi marsikatero mesto na Kranjskem in tudi v drugih deželah. Ribnica je na začetku 19. stoletja štela 1019 prebivalcev, epidemije kolere v letih 1835 in 1855 so Ribnico hudo prizadele in to se je poznalo tudi po padcu števila prebivalstva, ki v popisu leta 1869 pade na najnižjo točko 936 oseb. V popisu, ki je sledil čez deset let si že opomore in zopet doseže številko 1000, natančneje 1003.
Za Ribnico pa je značilna tudi znana posebnost – suha roba. Ta je ime Ribnice ponesla širom sveta. Čeprav je bila ta obrt doma predvsem v zaledju Ribnice na podeželju in ne v trgu Ribnica, so se tržani te posebnosti svojih krajev dobro zavedali in velikokrat ob pomembnih dogodkih okrasili Ribnico z izdelki suhe robe.
Čeravno je Ribnica kot trg živela svoje trško življenje podobno drugim trgom na Kranjskem je s priokusom suhe robe in ribniškega humorja ohranjala svoj povsem specifični status.
