V digitalni zbirki so v sliki in besedi predstavljene sledi slovenskega etnografa, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine po Dolenjski, njemu ljubih Gorjancih kot tudi onstran meje, na Hrvaškem. V letu 2025 je poteklo 195 let od njegovega rojstva v Mengšu na Gorenjskem ter 120 let od njegove smrti v Novem mestu, izveden pa je bil tudi že deseti Trdinov literarni pohod, ki ga od leta 2015 pripravlja Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto. Leta 2016 sta se novomeški organizacijski ekipi priključila Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in Ljudska knjižnica Metlika. Knjižnice z obeh strani Gorjancev tako oživljajo gorjansko naravno in kulturno dediščino in predstavljajo Trdinov megalomanski projekt, katerega se je lotil po predčasni upokojitvi pri sedemintridesetih letih: spoznavanje slovenskega ljudstva, njegovih navad in zgodovine.
Predstavljene so fotografije in opisi poti, po katerih se vsako leto podajo številni pohodniki pod vodstvom knjižnic in planincev, ter ostalo slikovno in rokopisno gradivo, hranjeno v Posebnih zbirkah Boga Komelja.
Janezu Trdini, po rodu Gorenjcu, so bile gore blizu že od malih nog, vedno je rad pohajal po okoliških hribih, najraje pa jo je v mladih letih mahnil na Gobavico nad Mengšem, ki je njegova »mladostna gora«.
»Bolj nego vse druge dolenjske gore pa sem ljubil naše znamenite Gorjance. /…/ Po kobili napeljana je preko Gorjancev velika cesta, ki gre iz Novega mesta na Metliko v Karlovec. Po tej cesti sem prekoračil to hribovje gotovo več nego petdesetkrat, ali sem mu spoznal naravo tudi po drugod. Na najvišji vrh, kjer se nahajajo razvaline uniatske cerkve sv. Ilije in rimskokatoliške sv. Jederti, sem se popel štirikrat. Petkrat sem se izprehajal po ravnih tratah okoli cerkve sv. Miklavža, mnogokrat pa sem se hladil v senčnatih gozdovih ali pa se grel na pisanih košenicah, ki pokrivajo razne vrhove med Semičem in Kostanjevico. Gorjanci so se mi priljubili posebno zato, ker niso enolična gora, ampak polni razlik in izpremen, tu divji, tam ljubki, idilični, tod kamnita puščava, ondi prekrasen, obširen cvetnik.« (Janez Trdina, Moje življenje)
