Kaže izredno lepo zgodnjebaročno členitev in je edinstveno v Ljubljani. Ob zadnjih obnovitvenih delih so mu poskušali vrniti prvotno podobo, kar jim je v določeni meri tudi uspelo. Ohranili so značilno rdečo barvo pročelja, ki jo je zasnoval že slikar Franc Kurz Goldenstein. V času Goldensteinovih posegov so zazidali pokončna in tri manjša, nekoliko višje ležeča pravokotna okna. Na tem mestu je Goldenstein napravil fresko z motivom štirih zahodnih cerkvenih očetov: sv. Ambroža, Hieronima, Avguština in Gregorja, ki častijo Najsvetejše. Poleg nekaterih pomembnejših dekorativnih posegov je Goldenstein pročelje oblekel v rdečo barvo, prej je bila verjetno bela. Glavna fasada z volutami in pilastri, ki oblikuje proti trgu enega najlepših ljubljanskih motivov, izhaja iz poznorenesančne Albertijeve cerkve Santa Maria Novella v Firencah. Še bolj pa členitev fasade in njeni elementi spominjajo na znamenito pročelje cerkve Il Gesu v Rimu, delo arhitekta Giacoma della Porta. Domnevno so cerkev gradili dunajski stavbarji po zgledu tamkajšnje dominikanske cerkve, rdeča barva, ki jo je uporabil Goldenstein, pa nakazuje povezavo s frančiškanskimi cerkvami v Rimu, ki so jih prav tako zaznamovali z rdečo.
Današnji izgled pročelja čudovito opiše Verena Koršič Zorn v knjigi z naslovom Frančiškanska cerkev v Ljubljani: »K ladji je prislonjeno kot kulisa, ki v sredini preraste v nadstropje in se plastično povezuje s stranskima deloma z dvema čvrstima volutama. Sistem členitve se ritmično odraža na fasadi: osrednje polje je omejeno na vsaki strani s parom pilastrov, ki poganjajo iz močne kamnite baze in s svojimi jonskimi kapiteli podpirajo bogato profilirano dvojno gredo; vogali pročelja so poudarjeni s pilastroma, ki ustvarjata videz čiste, jasno določene površine. V atiki se ponovi motiv dvojnih pilastrov, le da so tu ožji in lahkotnejši s svojimi listnatimi kapiteli. Pritličje s ponovno pridobljenimi prvotnimi odprtinami in nišami (to je omogočilo tudi obnovo Goldensteinovih puttov) je višje od atike, kar še poudarja dinamiko stene. Glavna os je jasno nakazana z odprtinami v srednjem vertikalnem pasu, s pretrganimi segmentnimi čeli, izzveni pa v Marijinem kipu na vrhu trikotnega zatrepa. Štirje kamniti piramidasti okrasi, postavljeni na skrajne točke atike, pripomorejo k razvijanju stene v višino. Glavna vrata so obdana z močnim kamnitim profilom, segmentni zatrep pa oklepa grb ustanovitelja; njegovo ime je s pozlačenimi črkami vklesano na vratni prekladi. Omeniti je treba tri marmorne plastike, ki dopolnjujejo členitev fasade, predstavljajo pa Marijino oznanjenje. V nišo nad vhodnimi vrati je postavljen kip Boga Očeta, nekoliko niže ob straneh pa sta proti sredi obrnjena Marija in nadangel Gabrijel. Na vrhu pročelja kraljuje obnovljen Marijin kip. Freske na fasadi danes ni več. Po Goldensteinovi, Wolfovi in zadnji poslikavi oziroma po zadnjih restavratorskih posegih Izidorja Moleta so se strokovnjaki odločili za snetje še ohranjenih delov in njihovo predstavitev na drugem mestu kot dokument zgodovinskega razvoja cerkve«.
