V letih 1955 – 1957, ko smo hodili v prvi in drugi razred, je bila šola organizirana še po starem in sicer so štirim razredom osnovne šole z razrednim poukom sledili štirje razredi nižje gimnazije s predmetnim poukom. Tudi fizično je šolanje potekalo ločeno, v različnih zgradbah.
Do četrtega razreda smo šolo obiskovali v tej zgradbi (Ljudska šola, zgrajena leta1878), ki je danes ni več, na njenem mestu pa danes stoji Pošta. Delno je takrat zaradi pomanjkanja prostora pouk potekal tudi v »stari spodnji šoli«, ki je danes prav tako ni več. Učenci nižje gimnazije so imeli pouk v prostorih nekdanjega okrajnega sodišča. Mi pa smo stavbo imenovali kar »gimnazija«.
Leta 1957 je prišla šolska reforma. Njeno bistvo je bilo v tem, da sta se osnovna (ljudska) šola in nižja gimnazija združili v osemrazredno osnovno šolo. Kot je v šolski kroniki zapisal ravnatelj tovariš Viktor Rom, se naj bi s tem »… odpravile razlike med šolami na podeželju in nižjimi gimnazijami v večjih krajih, pa tudi sestava predmetnikov in učnih načrtov ni več odgovarjala zahtevam in življenjskim ciljem nove dobe.«
No, in tako smo učenci v tretjem razredu stopili v novo »osemletko«, ki smo jo obiskovali in zaključili leta 1963.
