Janez Hausenbichler je bil navdušen planinec. Večkrat se je povzpel na Mrzlico kot pohodnik in tudi kot lovec. Nad tem vrhom je bil izjemno navdušen, zato je tudi velikokrat omenjal, že leta 1893, da bi bilo dobro, če bi postavili na Mrzlici planinsko zavetišče.
Kmalu po njegovi smrti je Slovensko planinsko društvo dalo pobudo, da bi v Hausenbichlerjev spomin zgradili kočo na Mrzlici. Žalski odsek Slovenskega planinskega društva je pod vodstvom svojega predsednika Frana Robleka začel priprave na gradnjo. V veliko pomoč sta mu bila tudi žalski nadučitelj Anton Petriček in občinski tajnik Ivan Kač. Odkupili so zemljišče na Mrzlici od kmeta Martina Podkoritnika, ki je bilo vpisano v katastrski občini Griže. Koča, ki je bila zgrajena 19 m pod vrhom, je stala skupaj 637,67 goldinarja. Večino sredstev so prispevali Hausenbichlerjevi prijatelji, nekaj je darovala Savinjska posojilnica, veliko pa so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki tudi v Trbovljah in Hrastniku. V Žalcu so priredili tombolo, katere izkupiček so namenili gradnji koče. Slovesnega odprtja, ki je bilo 28. septembra 1899, se je udeležilo mnogo ljudi iz Savinjske doline in Zasavja. Med njimi sta bila tudi univerzitetni profesor graške univerze Johannes Frischauf in Fran Kocbek.
Odhod iz Žalca je bil ob 7. uri zjutraj. Pod vrhom je bil najprej piknik, nato ob 11. uri blagoslov, ki ga je izvedel griški kaplan Medvešek, sledilo je odprtje koče. Nato je potekalo podpisovanje spomenice, ki so jo pozneje vzidali v vogalni kamen koče. Slavnostni govornik je bil nadučitelj Anton Petriček, ki je poudaril pomen Hausenbichlerjevega dela. Prireditev se je končala s prosto zabavo, petjem in plesom. Ta majhna koča pod vrhom Mrzlice je bila vse do leta 1931 edino zbirališče in zatočišče tako žalskih kot trboveljskih planincev.
Trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva pa je 20. septembra 1931 zraven Hausenbichlerjeve koče odprla večjo in bolje opremljeno kočo. Med drugo svetovno vojno sta bili obe koči požgani. Zdaj stoji na Mrzlici planinski dom trboveljskega planinskega društva, v njem pa je soba, ki se imenuje po Janezu Hausenbichlerju.
